Dnevi Jožefa Stefana potekajo v počastitev spomina na slavnega slovenskega fizika Jožefa Stefana, rojenega 24. marca, z namenom popularizacije znanosti.
Ponedeljek, 23. marec
Foto in video
13.00
Velika predavalnica IJS
Odprtje 34. dnevov Jožefa Stefana
prof. dr. Leon Cizelj, direktor
13.10
Velika predavalnica IJS
Vabljeno predavanje
Mikroskopija z visoko ločljivostjo za dinamično strukturno celično biologijo
Prof. dr. Jonas Ries
Univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija
Optična mikroskopija visoke ločljivosti idealno dopolnjuje elektronsko mikroskopijo pri preučevanju strukture in dinamike proteinov v celicah. Visok kontrast fluorescenčnih označevalcev omogoča analizo posameznih struktur v različnih konformacijskih stanjih brez potrebe po povprečenju, hkrati pa mikroskopija visoke ločljivosti v živih celicah omogoča neposredno spremljanje dinamičnih procesov. V predavanju bom predstavil moč mikroskopije visoke ločljivosti na dveh primerih iz našega laboratorija. Najprej bom pokazal, kako nam je mikroskopija lokalizacije posameznih molekul omogočila razumevanje strukturne organizacije in dinamike kompleksnega mehanizma, ki poganja endocitozo, temeljni celični proces sprejema molekul. Nato bom predstavil, kako z metodo MINFLUX merimo konformacijske spremembe proteinov v živih celicah.
Predavanje bo v angleščini.
Jonas Ries je redni profesor napredne mikroskopije in celične dinamike na Max Perutz Labs ter vodja Oddelka za strukturno in računsko biologijo Univerze na Dunaju. Je prejemnik prestižnega projekta ERC Consolidator, nagrade Fluorescence Young Investigator Award in nagrade Frontiers of Science Award. Vodil je več mednarodnih projektov, med drugim HFSP, CZI in Horizon Europe.
14.30
Galerija IJS
Odprtje razstave
Smeri razvoja: Dela iz zbirke Galerije Božidar Jakac
Razstava obeležuje 50-letnico Galerije Božidar Jakac – muzeja moderne in sodobne umetnosti iz Kostanjevice na Krki. Skozi vpogled v najstarejšo zbirko muzeja, Zbirko Gorjupove galerije, ki danes obsega več kot 2.700 umetnin, se bomo sprehodili skozi dvajseto stoletje do sodobnosti in z izbranimi deli iz zbirke, od Avgusta Černigoja in Olafa Globočnika pa do Tine Dobrajc in Aleksija Kobala, izpostavili ključne referenčne točke razvoja moderne umetnosti pri nas ter postopno strateško in strokovno profilacijo muzeja.
Razstavo pripravlja Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac.
Torek, 24. marec
Foto in video
9.00
Velika predavalnica IJS
Znanstveni zajtrk
Pogovor z avtorjem knjige o slovenskih znanstvenicah in znanstvenikih dr. Antonom Gradiškom
Dr. Anton Gradišek (1983) je fizik, zaposlen na Institutu »Jožef Stefan«. Doktoriral je leta 2012 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, potem pa je nekaj časa preživel na podoktorskem izobraževanju v Južni Koreji in kot Fulbrightov štipendist na Washingtonovi univerzi v St. Louisu v ZDA. Že dobro desetletje se ukvarja z uporabo umetne inteligence na različnih področjih, predvsem v medicini in biologiji, kjer se zanima zlasti za preučevanje čmrljev in čebel. Za Novice IJS je vrsto let pisal zgodbe o slovenskih znanstvenikih in te so postale osnova za to knjigo.
11.00
Velika predavalnica IJS
Vabljeno predavanje
Kako usmerjati svetlobo s pomočjo svetlobe?
Prof. dr. Igor Muševič
Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Slovenija
Naš planet je prepreden z gostim omrežjem optičnih vlaken, po katerih se vsako sekundo s svetlobno hitrostjo prenesejo ogromne količine informacij. Te informacije potujejo kot izjemno kratki laserski bliski do podatkovnih centrov, kjer se pretvorijo v električne sunke, ti se shranijo, obdelajo, pretvorijo nazaj v svetlobne signale, ki nato po optičnem omrežju nadaljujejo pot do uporabnikov spleta. Ker naraščajoča količina podatkov, ki se pretaka po spletu, povzroča izjemno hitro naraščajočo porabo električne energije v podatkovnih centrih za pretvorbo iz svetlobe v elektriko in nazaj, znanost išče načine, kako bi v podatkovnih centrih in računalnikih namesto elektrike uporabili zgolj svetlobo. Z drugimi besedami, kako preusmerjati svetlobo s pomočjo svetlobe in kako s pomočjo svetlobe računati. V zadnjem desetletju se je v ta namen razvilo prodorno področje silicijeve fotonske tehnologije, ki se uspešno povezuje s sodobno mikroelektronsko tehnologijo. V predavanju bom predstavil poti in stranpoti nekonvencionalnega pristopa, v katerem smo izkoristili samoorganizacijske lastnosti mehke snovi in tekočih kristalov, da bi svetlobo usmerjali kar s pomočjo svetlobe.
Predavanje bo v slovenščini.
Igor Muševič je znanstveni svetnik na Institutu »Jožef Stefan« in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V preteklosti je bil predsednik znanstvenega sveta in član upravnega odbora Instituta »Jožef Stefan« ter vodja Odseka za fiziko trdne snovi. Leta 2019 je prejel prestižni projekt ERC za uveljavljene raziskovalce, leta 2024 pa Blinčevo nagrado za življenjsko delo.
14.00
Predavalnica P1 ICJT, Brinje 40
Slovesno odprtje novega pospeševalnika Tandetron
Tandetron je edini raziskovalni pospeševalnik v državi, od leta 1997 je domačim in tujim raziskovalcem omogočal stabilno znanstveno okolje, kar je privedlo do vrhunskih rezultatov in objav. Pospeševalnik je vpet tudi v številne mednarodne konzorcije. Po izjemno uspešnem 28‑letnem delovanju zdaj pospeševalnik čaka novo obdobje.
Osrednja komponenta Tandemskega ionskega pospeševalnika Tandetron je srce infrastrukturnega raziskovalnega Mikroanalitskega centra v okviru Infrastrukturnega programa Instituta “Jožef Stefan”. Priprave za nadgradnjo so bile temeljite in so potekale zadnjih nekaj mesecev, v času Dnevov Jožefa Stefana pa bo trenutek, ko bo raziskovalkam in raziskovalcem prvič na voljo ionski žarek na nadgrajenem pospeševalniku.
Ione bo po novem elektrostatsko pospeševal usmernik z napetostjo do tri milijone voltov, kar pomeni 50‑odstotno povečanje napetosti v primerjavi z obstoječim sistemom; s pridobitvijo se odpira raziskovalcem čisto nova področja raziskav.
Zato bomo s slovesnim odprtjem in kratko predstavitvijo počastili začetek delovanja izboljšanega tandemskega ionskega pospeševalnika Tandetron.
Sreda, 25. marec
Foto in video
TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Obisk IJS na daljavo (zoom), ob 12.30, Gimnazija Jesenice
11.00
Velika predavalnica IJS
Predstavitev RSF projektov, 1. del
Po načelih stabilnega financiranja Razvojni steber financiranja – RSF financira aktivnosti za spodbujanje razvoja znanstvenoraziskovalne in infrastrukturne dejavnosti z vidikov kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, internacionalizacije, odprtosti ter prenosa znanja in sodelovanja z okoljem, ki pripomorejo k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov ali nalog s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljenih v strateških dokumentih države in EU, ob upoštevanju poslanstva in strategije. V okviru Razvojnega stebra stabilnega financiranja (RSF) Instituta “Jožef Stefan” so bili na podlagi internih razpisov v letu 2025 za področje Znanost izbrani dva START in dva FUTURE projekta, ki jih bodo predstavili avtorice in avtorji v 10-minutnih predstavitvah.
Dobitniki START in FUTURE projektov za leto 2026
Dobitnik START projekta: dr. Jan Gačnik (O2)
Projekt “Atmosfersko modeliranje in kemija živega srebra: Eksperimentalni in računalniški pristopi k razumevanju atmosferskega živega srebra (AtMoMer) / Atmospheric modelling and chemistry of mercury: Experimental and computational approaches to understanding atmospheric mercury (AtMoMer)”
Dobitnik START projekta: dr. Jan Rozman (F1)
Projekt “Nematski ali polarni epiteliji: kaj povzroča celično turbulenco? (NOPE) / Nematic or polar epithelia: what drives cell turbulence?(NOPE)
Dobitnica FUTURE projekta: dr. Mirela Dragomir (K5)
Projekt “Sinergijsko raziskovanje nikelatnih superprevodnikov (Super-Ni) / Synergistic exploration of nickelate superconductors (Super-Ni)”
Dobitnik FUTURE projekta: dr. Aleksander Matavž (F5)
Projekt “Selektivno in izboljšano zaznavanje plinov z nano-omejenimi ionskimi tekočinami (SENSEI) / Selective and enhanced gas sensing with nanoconfined ionic liquids (SENSEI)”
13.00
Velika predavalnica IJS
Vabljeno predavanje
Kovine v primežu trajnostnega razvoja
Prof. dr. Ingrid Milošev
Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Slovenija in Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Ankaran, Slovenija
Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in hitrega razvoja sodobnih ter zelenih tehnologij se poraba kovin neprestano povečuje. Življenjski cikel kovin se začne z izkoriščanjem naravnih virov, nadaljuje s predelavo in izdelavo kovinskih izdelkov, njihovo uporabo pa sklene z recikliranjem ali odlaganjem. V tem ciklu ima korozija ključno vlogo, saj večina kovin ob stiku z okoljem postopoma propada. Na površini se tvorijo korozijski produkti, ki se po kemijskih, fizikalnih in mehanskih lastnostih razlikujejo od osnovne kovine. Posledično se slabša funkcionalno delovanje kovinskih izdelkov ali konstrukcij, njihova energetska učinkovitost, produktivnost in nenazadnje tudi varnost. Korozija kovin predstavlja tudi velik gospodarski problem. Zato sta smotrna raba naravnih virov in podaljšanje življenjske dobe kovinskih materialov nujna pogoja za bolj trajnostno prihodnost. Na predavanju bom predstavila poglavitne načine protikorozijske zaščite kovin, ki imajo osrednjo vlogo pri podaljšanju življenjske dobe izdelkov in zmanjšanju vpliva industrije na okolje.
Predavanje bo v slovenščini.
Ingrid Milošev je znanstvena svetnica na Institutu »Jožef Stefan« in redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. V preteklosti je bila članica znanstvenega sveta Instituta »Jožef Stefan« in vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo. Leta 2025 je prejela prestižno Evropsko medaljo za korozijo, ki jo podeljuje Evropska zveza za korozijo.
17.00
Velika predavalnica
SLOVESNA PODELITEV NAGRAD ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA
Institut “Jožef Stefan” tudi letos podeljuje zlati znak Jožefa Stefana, s katerim želi spodbuditi mlade ljudi k še večji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem področju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospodarstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo.
Zlati znak podeljujemo avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih iz naravoslovnotehniških, matematičnih, medicinskih in biotehniških ved.
Zlati znak Jožefa Stefana je zlat kovanec z reliefom glave Jožefa Stefana, vgraviranim imenom nagrajenca, zaporedno številko znaka in datumom podelitve.
Odbor za podelitev zlatega znaka sestavljajo:
– prof. dr. Mitjan Kalin
– prof. dr. Peter Križan
– prof. dr. Jadran Lenarčič
– prof. dr. Maja Ravnikar
– prof. dr. Nataša Zabukovec Logar
Četrtek, 26. marec
Foto in video
11.00
Velika predavalnica IJS
Predstavitev RSF projektov, 2. del
Po načelih stabilnega financiranja Razvojni steber financiranja – RSF financira aktivnosti za spodbujanje razvoja znanstvenoraziskovalne in infrastrukturne dejavnosti z vidikov kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, internacionalizacije, odprtosti ter prenosa znanja in sodelovanja z okoljem, ki pripomorejo k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov ali nalog s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljenih v strateških dokumentih države in EU, ob upoštevanju poslanstva in strategije. V okviru Razvojnega stebra stabilnega financiranja (RSF) Instituta “Jožef Stefan” je bilo na podlagi internih razpisov v letu 2025 za področje Inovativnost izbranih pet IND projektov, ki jih bodo predstavili avtorice in avtorji v 10-minutni predstavitvah.
Dobitniki IND projektov za leto 2026
Dobitnica IND projekta: dr. Naomi Northage (F6)
Projekt “Povečanje proizvodnje bakterijskih pigmentov z RONS aktivacijo (ELECTRA) / Enhancing Bacterial Pigment Production using RONS Activation (ELECTRA)”
Dobitnik IND projekta: dr. Gašper Žun (B2)
Projekt “Nadgradnja in razširitev platforme za pripravo nanoteles proti RNA tarčam (B-Yeast 2.0) / Upgrade and Expansion of the Platform for Generation of Nanobodies against RNA Targets (B-Yeast 2.0)”
Dobitnik IND projekta: dr. Muhammad Shahid Arshad (K7)
Projekt “Večsmerno z magnetnim poljem krmiljena naprava za 3D-tiskanje (iRAPTOR) / Omni-Directional Magnetic Field- Controlled 3D Printing Device (iRAPTOR)”
Dobitnik IND projekta: dr. Gregor Primc (F4) P
Projekt “Semi-industrijska nadgradnja in avtomatizacija sistema nizkotlačne plazma v superkavitacijskem mehurčku za čiščenje namakalnih voda (in širše) (Plazemska SuperVoda) / Semi-industrial upgrade and automation of a low-pressure plasma system in a supercavitation bubble for (irrigation) water disinfection (PlasmaSuperWater)”
Dobitnik IND projekta: dr. Andraž Bradeško (K5)
Projekt “Integracija piezoelektričnih elementov za ultrazvočno čiščenje pokrovov zaznaval za varnejšo avtonomno vožnjo (UltraVarni) / Integration of piezoelectric elements for ultrasonic cleaning of sensor covers for safer autonomous driving (UltraVarni)”
13.00
Velika predavalnica IJS
Vabljeno predavanje
Kako se umetna inteligenca uči videti, ustvarjati in presojati pravično
Prof. dr. Nicu Sebe
Univerza v Trentu, Italija
V prvem delu predavanja bom predstavil, kako učimo umetno inteligenco ustvarjati posnetke brez podrobnih označb ali oznak, vezanih na posamezne objekte. Z učenjem na zbirkah podobnih posnetkov – na primer obrazov ali človeških teles – se model nauči posploševati na celotno skupino primerov. Na tej ideji temelji tudi naš Learnable Game Engine (LGE), ki se iz preprostih posnetkov z eno kamero nauči slediti prizorom in objektom ter jih ponovno izrisovati iz različnih zornih kotov. Podobno kot pravi pogon za simulacijo iger zajame osnovno fiziko in logiko, kar uporabnikom omogoča poseg v dogajanje ali usmerjanje virtualnih agentov z navodili v naravnem jeziku. Drugi del predavanja je posvečen varnosti in pravičnosti generativne umetne inteligence. Večina obstoječih pristopov zaznava le vnaprej določene vrste pristranskosti, vendar se v resničnih sistemih pojavljajo tudi nepričakovane. Zato predstavljamo OpenBias, metodo, ki odkriva in meri prej neznane pristranskosti v modelih za pretvorbo besedila v sliko, ne da bi se opirala na vnaprej pripravljen seznam. Naši eksperimenti kažejo, da se OpenBias dobro ujema z uveljavljenimi metodami in s človeškimi ocenami, kar omogoča bolj prilagodljivo vrednotenje pravičnosti generativnih sistemov.
Predavanje bo v angleščini.
Nicu Sebe je redni profesor na Univerzi v Trentu, kjer vodi raziskave na področju iskanja multimedijskih informacij ter interakcije med človekom in računalnikom v aplikacijah računalniškega vida. Je sourednik revije Computer Vision and Image Understanding ter nosilec številnih vodilnih organizacijskih vlog na konferencah, med drugim ACM Multimedia, ICCV, ECCV in CVPR.
19.00
Kino Šiška
Znanstveni slam: v sodelovanju z UL
10 izjemnih nastopajočih bo na odru na zanimiv, razumljiv in morda tudi zabaven način odpiralo teme z različnih področij znanosti, ki vključujejo digitalizacijo in trajnostnost . Brez zapletenih izrazov, samo zanimive ideje, presenetljiva dejstva in veliko aha trenutkov! Kdo bo najbolj navdušil občinstvo in osvojil naslov zmagovalca?
Slišali pa bomo tudi energični glasbene vložke zasedbe … presenečenje, lahko pa ugibate 🙂
Dogodek bosta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali.
Pridruži se nam na večeru, ki bo prava hrana za možgane!
Brezplačne vstopnice na povezavi.
Petek, 27. marec
Foto in video
TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Obisk IJS v živo ob 9.00, OŠ Dušana Bordona Koper
9.00 – 12.00
Velika predavalnica in laboratorij
Obisk podjetij (zaprt tip dogodka)
13.00
Velika predavalnica IJS
Vabljeno predavanje
Kako nas komunikacija podpre profesionalno in zasebno
Miha Bavec
direktor podjetja Transformacija
Ljudje smo družbena bitja. Brez drugih ne moremo, pa naj gre za naše odraščanje, delo ali druženje. Ni pomembno, ali smo družabna oseba ali ne. Družabnost zgolj odraža posameznikovo potrebo po druženju z drugimi. Vendar je tudi nizko družabna oseba, ki lahko deluje popolnoma samostojno, se samomotivira in samopotrjuje, na mejah svojega obstoja in početja, soodvisna od drugih ljudi. Takih, ki so njeni sodelavci, vodje, financerji, odjemalci ali kupci. Zaradi tega je v osvajanju novih komunikacijskih veščin in načinov razmišljanja, ki nas podprejo v razumevanju odnosov, vedno priložnost za rast. Tudi za tiste, ki so komunikacije in odnosov že vešči.
Miha Bavec je vrhunski poslovni trener in coach, specializiran za razvoj vodij in organizacij, ter ustanovitelj, lastnik in direktor podjetja Transformacija. Njegova strast je podpora posameznikom in podjetjem pri usvajanju boljših načinov in metod, potrebnih za rast, razvoj in napredek. Že več kot 200 uspešnih slovenskih podjetij mu je zaupalo pri gradnji bolj učinkovitih procesov, razvoju vodstvenih kompetenc, ključnih kadrov ter strateških vodstvenih timov. Skozi sproščen in praktičen način dela posameznike opremi z znanjem, ki ga lahko udejanjajo v vsakodnevnem življenju. V svojih 20 letih kariere je izvedel že več kot 14.000 treningov in več kot 5.000 ur coachingov ter izobrazil več kot 60 coachev in 20 trenerjev.
Sobota, 28. marec
Foto
9.00–14.00
Pred glavno stavbo IJS, Jamova 39
9.30–14.30
Na Reaktorskem centru Podgorica
DAN ODPRTIH VRAT IJS 2026
Dan odprtih vrat Instituta “Jožef Stefan” je namenjen splošni javnosti, ko na obisk sprejmemo vse, ki jih zanima, kaj raziskujemo na našem inštitutu in kako bomo lahko s tem prispevali k skladni družbi prihodnosti.
Dan odprtih vrat se s prvimi ogledi na Institutu na Jamovi 39 začne ob 9. uri. Predstavitve se začenjajo vsako polno uro in trajajo eno uro. Ob 10., 11. in 12. uri bo vodenje tudi v angleščini. Zadnji ogledi se začnejo ob 13. uri. Parkiranje na Jamovi 39 ni mogoče, obiskovalci lahko parkirajo na parkirišču sosednje Fakultete za matematiko in fiziko, Jadranska ulica 15, število parkirnih mest je omejeno.
Na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani, Brinje 40, se predstavitve začnejo ob 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 in 13.30. Predstavitve so mogoče tudi v angleščini glede na želje obiskovalcev. Za vstop v Reaktorski center je obvezen osebni dokument (osebna izkaznica, potni list). Obiskovalci se lahko tja pripeljejo sami in tam parkirajo. Organiziran je tudi brezplačni avtobusni prevoz na relaciji IJS Jamova – Reaktorski center Podgorica. Kapaciteta avtobusnega prevoza je omejena.
Vozni red:
Avtobus Jamova – Reaktor: 09.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. Avtobus Reaktor – Jamova: 09.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30.
Z željo, da se lahko razvije tudi pogovor, smo omejili število udeležencev na predstavitvi posameznega programskega sklopa. Vsi ogledi so brezplačni, predhodna prijava ni potrebna.
Obiskovalce Reaktorskega centra prosimo, da izpolnite obrazec, ki ga oddate pred vstopom v prostore v Podgorici. Če želite, lahko obrazec tudi sami natisnete in prinesete izpolnjenega, sicer pa ga prejmete in izpolnite na avtobusu oziroma pred vhodom. Obrazec je veljaven le na Dan odprtih vrat.
Prosimo za dosledno upoštevanje varnostnih navodil, danih s strani osebja IJS, še posebej laboratorijskega osebja.
Prosto sprehajanje po laboratorijih Instituta zaradi varnostnih razlogov ni dovoljeno, zato prosimo, da se držite skupine.
Fotografiranje v prostorih IJS in na zunanjih površina IJS je brez pisnega soglasja prepovedano. Za razumevanje se zahvaljujemo!
Na dogodkih v okviru Stefanovih dnevov bo potekalo fotografiranje in/ali snemanje z namenom promocije dogodka oziroma poročanja o dogodku.
PROGRAMSKI SKLOPI
Snov, internet, biotehnologija
– predstavitve potekajo na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.
Program 1: Dotaknimo se nevidnega
F3 – Odsek za tanke plasti in površine
Osnovna dejavnost odseka so raziskave in razvoj trdih zaščitnih prevlek, to so le nekaj mikrometrov debele plasti zelo trdih materialov, s katerimi orodja in strojne dele zaščitimo pred obrabo in s tem povečamo njihovo obstojnost.
F1 – Odsek za teoretično fiziko
Odsek se ukvarja s fiziko osnovnih delcev, predvsem s fenomenologijo osnovnih delcev, poenotenjem interakcij in problemom več teles, potem s fiziko trdne snovi, denimo z relaksorji, kvantnimi pikami, visokotemperaturno superprevodnostjo, nanofiziko in kompleksnimi mrežami ter s fiziko mehke snovi in biofiziko, torej s tekočimi kristali, koloidi, DNA, virusi in lipidnimi vesikli.
F5 – Odsek za fiziko trdne snovi
Odsek se ukvarja s preučevanjem novih sistemov, ki kažejo izredne lastnosti na različnih skalah: od molekulske (nanometrske) do kristalne (milimetri). Raziskovalce zanimajo predvsem njihove elektronske, optične ali pa magnetne lastnosti.
Program 2: Majhno je pomembno
F2 – Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij
Odsek F2 izvaja osnovne ter aplikativne raziskave na področju atomske in jedrske fizike. V okviru odseka deluje tudi Ekološki laboratorij z mobilno enoto ELME, ki v primeru jedrske ali radiološke nesreče pod okriljem Civilne zaščite Republike Slovenije ugotavlja prisotnost radioaktivnih snovi v okolju. Med obiskom si boste lahko ogledali vozila in opremo ELME ter sodelovali pri izvedbi osnovnih okoljskih meritvah radioaktivnosti.
CEMM – Center za elekt. mikroskopijo in mikroanalizo
Vrstični elektronski mikroskop (SEM) se uporablja predvsem za preiskovanje morfologije materialov in strukture površin, presevni elektronski mikroskop (TEM) pa raziskovalcem omogoča vpogled v notranjo zgradbo materialov na atomarnem nivoju. Uporaba namenskih detektorjev raziskovalcem omogoča določevanje kemijske sestave in dodatne analize preiskovanih materialov. V centru je zbrana tudi oprema za pripravo SEM- in TEM- vzorcev.
F4 – Odsek za tehnologijo površin
Odsek se ukvarja z obdelavo površin različnih materialov in izdelkov, ki jih uporabljajo raziskovalni in industrijski partnerji iz Slovenije in tujine. Za obdelavo materialov raziskovalci uporabljajo četrto agregatno stanje snovi, to je plinska plazma. Površine materialov analizirajo z vrhunskimi metodami za karakterizacijo površin in tankih plasti, med katere spadajo rentgenska fotoelektronska spektroskopija, masna spektrometrija sekundarnih ionov in mikroskopija na atomsko silo.
Program 3: Gradimo sodobni svet
K9 – Odsek za raziskavo sodobnih materialov
Raziskovalni program odseka je usmerjen v razvoj novih funkcionalnih keramičnih materialov na osnovi natančne kontrole njihove sinteze, ki vodi do priprave keramike, tankih plasti in delcev v področju velikosti od mikrometrskih zrn do dimenzij atomov. Z uporabo naprednih sinteznih postopkov raziskovalci pripravljajo materiale z vnaprej izbranimi funkcionalnimi lastnostmi, ki jih nadalje tudi učinkovito prilagajajo zahtevam posameznih aplikacij s področij elektronike, energetike, medicine in ekologije.
E5 – Laboratorij za odprte sisteme in mreže
Aktivnosti laboratorija so usmerjene v raziskave in razvoj omrežij naslednje generacije, telekomunikacijskih tehnologij, komponent in integriranih sistemov ter storitev in aplikacij informacijske družbe, predvsem tistih, ki zagotavljajo učinkovitejše in prodornejše uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja.
B3 – Odsek za biotehnologijo
Raziskovalci preučujejo biološke molekule mikrobiološkega, glivnega, rastlinskega in živalskega izvora za namene v humani in veterinarski medicini, za zaščito rastlin, pripravo kakovostne in varne hrane ter za varovanje okolja.
Biologija, kemija, fizika, robotika in informatika
– predstavitve potekajo na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.
Program 4: Od atoma do molekule, od molekule do življenja
F7 – Odsek za kompleksne snovi
Dejavnost odseka za kompleksne snovi obsega veliko različnih področij, od sinteze novih vrst nanomaterialov do temeljnih raziskav osnovnih eksitacij v kompleksnih sistemih. Med te vključujemo vse od nano-bioloških sistemov in biomolekul do superprevodnikov in nanožic. Eksperimentalne metode, ki jih uporabljajo raziskovalci so ustrezno zelo različne, od sintetične kemije in biomedicine do femtosekundne laserske spektroskopije in magnetometrije.
B2 – Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti
Odsek se ukvarja predvsem s temeljnimi raziskavami na področju proteinske biokemije, molekularne in celične biologije ter genetike, katerih namen je pridobivanje novih spoznanj na področju človeške in živalske patofiziologije v korist izboljšanja zdravja ljudi in živali.
K3 – Odsek za fizikalno in organsko kemijo
Na odseku se ukvarjamo z raziskavami fizikalno-kemijskih procesov na površinah trdih snovi, kot sta korozija in heterogena kataliza, ter s sintezo novih spojin. Sinergijo teh raziskav smo ustvarili na področju protikorozijske zaščite in funkcionalizacije materialov. Cilj je preučiti in pojasniti mehanizem zaščite in degradacije materialov v različnih okoljih. Tako pridobljeno znanje usmerjamo v nove raziskave in načrtovanje naprednih trajnostnih rešitev pri zaščiti materialov in razvoju novih katalizatorjev.
Program 5: Od Higgsovega bozona do največjih izzivov sodobne družbe
B1 – Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo
Raziskovalci preučujejo lastnosti proteaz in njihovih inhibitorjev ter mehanizme procesov, ki vodijo v programirano celično smrt in uravnavajo imunski odziv organizma, pri čemer so njihove raziskave usmerjene v razumevanje vloge proteaz v različnih patoloških procesih, kot npr. pri rakavih obolenjih, revmatoidnem artritisu in osteoartritisu ter različnih nevrodegenerativnih obolenjih. Poleg tega raziskovalci preučujejo temeljne molekularne mehanizme v bioloških sistemih na atomskem nivoju s poznavanjem in razumevanjem tridimenzionalnih struktur makromolekul in njihovih kompleksov z namenom identifikacije in validacije tarč za načrtovanje zdravil.
F9 – Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev
Z uporabo velikanskih aparatur raziskovalci raziskujejo najmanjše delce, iz katerih je sestavljen naš svet – elektrone, protone, kvarke itd. Raziskovalci tudi sodelujejo pri sestavljanju teh aparatur, simulirajo njihovo delovanje in analizirajo podatke, ki jih z njimi pridobijo.
K7 – Odsek za nanostrukturne materiale
Raziskave na Odseku za nanostrukturne materiale so usmerjene v razvoj in študij tehnološko zanimivih anorganskih materialov s posebnimi fizikalnimi lastnostmi, ki izhajajo iz strukturnih in kemijskih pojavov na nanostrukturnem in atomskem nivoju. Naše raziskovalne dejavnosti obsegajo področja strukturne in funkcionalne keramike, magnetnih materialov, kompleksnih kovinskih zlitin, senzorjev, modeliranja, mineralov, materialov uporabnih v biomedicini in zdravstvu ter materiale pomembne za zeleno energijo. Končni cilj naših raziskav je pridobiti znanje, ki nam bo omogočilo krojenje lastnosti različnih materialov, kar bo omogočilo izboljšanje lastnosti funkcionalnih materialov ter inovativno načrtovati nove materiale s pomočjo naprednih metod izdelave.
Program 6: Kjer se igrajo roboti in dogajajo čudeži
E1 – Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko
Odsek razvija različna znanja o gibanju robotov in ljudi ter ta znanja uporabljamo v industriji, vrhunskem športu in medicini. Ta znanja in dolgoletne izkušnje raziskovalci združujejo na sodobnih tehničnih področjih, kot so napredna avtomatizacija, inteligentna in servisna robotika, ter na človeških ciljnih področjih biokibernetike in ergonomije.
K1 – Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo
Na Odseku raziskujemo predvsem na področju kemije fluora. Fluor je eden najzanimivejših elementov periodnega sistema, njegove spojine pa že s pridom uporabljamo v vsakdanjem življenju. Ukvarjamo se tudi z reševanjem ekološke in tehnološke problematike ter z izobraževanjem in popularizacijo naravoslovnih znanosti.
Šola eksperimentalne kemije, ki v okviru Odseka deluje že preko 30 let, z raznolikimi delavnicami omogoča eksperimentiranje in odkrivanje lastnosti snovi predvsem mlajšim generacijam. Z zanimivimi eksperimenti želimo obiskovalce pritegniti in jih potegniti v svet kemije in naravoslovja ter spodbuditi njihovo radovednost.
E8 – Odsek za tehnologije znanja
Naše delo se osredotoča na razvoj in izpopolnjevanje tehnologij umetne inteligence. Zbiramo raznovrstne podatke, na podlagi katerih z metodami podatkovne znanosti odkrivamo skrite vzorce in novo znanje, z metodami strojnega učenja pa avtomatsko gradimo napovedne modele, ki jih uporabimo na širokem spektru aplikacij s področij medicine, kmetijstva, ekologije, matematike, fizike, jezikoslovja in drugih. Z razvitimi tehnologijami rešujemo raznovrstne izzive, med katerimi so zaznavanje lažnih novic in sovražnega govora, avtomatsko zapisovanje govora, trajnostno upravljanje v kmetijstvu, upravljanje varnosti v jedrskih elektrarnah, podpora bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, postavljanje diagnoze Alzheimerjeve bolezni na podlagi govora, pa vse do napovedovanja porabe energije vesoljskih sond.
Znanje, sistemi, materiali, okolje
– predstavitve potekajo na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.
Program 7: Ali smo (naj)pametnejši?
E9 – Odsek za inteligentne sisteme
Osnovni cilji odseka so preučevanje teoretičnih osnov inteligentnih sistemov in razvoj inteligentnih sistemov v aplikativne namene na področju inteligentnih informacijskih storitev, analize podatkov, inteligentnega preiskovanja spleta, podpore odločanju, inteligentnih agentov, govornih in jezikovnih tehnologij, inteligentnega doma, inteligentne proizvodnje in ekonomije.
K8 – Odsek za sintezo materialov
Na odseku sintetiziramo nove uporabne nanomateriale. Nanodelci imajo zaradi svoje majhne velikosti veliko večjo površino v primerjavi z volumnom in s tem tudi drugačne lastnosti kot večji volumenski delci. Naše delo zajema sintezo, funkcionalizacijo in analize magnetnih nanomaterialov za uporabo v medicini, tehniki in katalizi.
E2 – Odsek za sisteme in vodenje
Dejavnosti Odseka za sisteme in vodenje obsegajo analizo, vodenje in optimizacijo različnih sistemov in procesov. V tem okviru raziskovalci raziskujejo in razvijajo (i) nove metode in algoritme za avtomatsko vodenje, (ii) razvijajo postopke in programska orodja za podporo načrtovanju in gradnji sistemov za vodenje (iii) razvijajo specialne merilne in regulacijske module in (iv) gradijo celotne računalniško podprte sisteme za vodenje in nadzor strojev, naprav, oziroma industrijskih in drugih procesov. V dvajsetih letih obstoja je odsek za domače in tuje industrijske partnerje izvedel okrog 200 projektov.
Program 8: Življenje v čipih, čipi za življenje
K5 – Odsek za elektronsko keramiko
Odsek se ukvarja z uporabo keramičnih materialov v elektroniki: raziskovalci pripravljajo keramične materiale in določajo strukturne ter elektro-mehanske lastnosti.
E6 – Odsek za komunikacijske sisteme
Osnovna dejavnost odseka je raziskovanje, razvoj in načrtovanje sodobnih telekomunikacijskih omrežij ter iskanje novih postopkov za vzporedno in porazdeljeno računanje in računalniške simulacije.
F6 – Odsek za plinsko elektroniko
Na odseku raziskujejo materiale in plinska stanja, ki razkrivajo svet onkraj molekul in celo atomov. Raziskave so osredotočene na znanost o plinih in plinskih razelektritvah, plazemsko nanoznanost, kemijo in elektrokemijo, plazemsko biotehnologijo in biomedicino, napredno senzoriko, elektroniko površin in kristalov, napredno vakuumsko znanost in tehnologijo. Poslanstvo oddelka je navdihniti svet z znanstvenimi odkritji in inovativnimi tehnologijami s področja plinske elektronike za boljšo prihodnost.
Program 9: Stičišče naravnega in digitalnega
O2 – Odsek za znanosti o okolju
Dejavnost Odseka za znanosti o okolju je pestra in raznolika, kot je okolje samo. Prepletena je z različnimi raziskavami s področja naravoslovnih in celo družboslovnih znanosti, predvsem pa s kemijskimi, fizikalnimi, geološkimi in biološkimi, s katerimi definiramo naše okolje, družbo in človekove dejavnosti. Z raziskovalnim delom želijo raziskovalci pojasniti povezave med naravnimi procesi in človekovo dejavnostjo ter vplive te dejavnosti na zdravje ljudi in okolje.
E3 – Odsek za umetno inteligenco
Odsek se ukvarja z raziskovanjem in razvojem informacijskih tehnologij s poudarkom na tehnologijah umetne inteligence. V sodelovanju z domačimi in tujimi akademskimi organizacijami ter podjetji razvijajo rešitve, ki jih nato aplicirajo na različnih področjih, med drugimi v gospodarstvu, financah, izobraževanju in medicini. Poleg tega se na odseku posvečajo izobraževanju o etični in moralni uporabi umetne inteligence, pri čemer aktivno sodelujejo v različnih diskusijah.
E7 – Odsek za računalniške sisteme
Odsek se ukvarja z razvojem naprednih računalniških struktur in zmogljivih algoritmov za obdelavo velikih količin podatkov ter sistemov za učinkovito interakcijo med človekom in računalnikom. Raziskovalci namenjajo pozornost tudi samopopravljivim in samoorganizirajočim sistemom, modeliranju in optimiranju kompleksnih, dinamičnih in nedeterminističnih sistemov. V okviru navedenih raziskav raziskovalci razvijajo aplikacije na področjih proizvodnje, transporta, energetike, okoljske vzdržnosti, bioinformatike, zdravja in medicine.
Energija
– predstavitve potekajo v Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani, Brinje 40.
Program 10: Energija in jedrska tehnologija
Na ICJT Milana Čopiča izvajajo usposabljanja za jedrsko elektrarno Krško in varstva pred sevanji s področji uporabe virov sevanja v industriji, medicini in raziskovani dejavnosti. Širšo javnost informirajo o delovanju jedrskih elektrarn, pridobivanju energije in ravnanju z radioaktivnimi odpadki.
Program 11: Ogled jedrskega reaktorja
Reaktor, ki nepretrgoma in brez nesreč obratuje že več kot 50 let, igra pomembno vlogo pri razvoju jedrske tehnologije in varnostne kulture v Sloveniji. Od vsega začetka je predstavljal središčno točko, okoli katere se je razvijala moderna tehnologija in to ne samo jedrska: številni uspešni strokovnjaki na področju računalništva, informatike, energetike, varstva pred sevanjem, tehnike, itd. so s svojim delom začeli na reaktorju. Reaktor je v svetu dobro znan in ga v strokovnih krogih radi navajajo za zgled, kaj vse se da narediti tudi z majhnim raziskovalnim reaktorjem in majhnimi sredstvi. Uporablja se ga za izobraževanje, raziskave ter izdelavo izotopov.
Program 12: R4 - Odsek za reaktorsko tehniko in O2 – Odsek za znanosti o okolju
Odsek za reaktorsko tehniko se osredotoča na raziskave, izobraževanje, svetovanje in izvedenstvo na področju jedrske tehnike in jedrske varnosti fisijskih reaktorjev (generacije 2, 3 in 4) ter fuzijskih reaktorjev. Raziskave, s katerimi se ukvarja Odsek, spadajo v širše področje jedrske tehnike in varnosti. Interdisciplinarne raziskave povezujejo med seboj termohidravlične, trdnostne in varnostne analize ter eksperimentalne rezultate lastnega laboratorija THELMA.
Dejavnost Odseka za znanosti o okolju je pestra in raznolika, kot je okolje samo. Prepletena je z različnimi raziskavami s področja naravoslovnih in celo družboslovnih znanosti, predvsem pa s kemijskimi, fizikalnimi, geološkimi in biološkimi, s katerimi definiramo naše okolje, družbo in človekove dejavnosti. Z raziskovalnim delom želijo raziskovalci pojasniti povezave med naravnimi procesi in človekovo dejavnostjo ter vplive te dejavnosti na zdravje ljudi in okolje.
Program 13: F2 – Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij: Pospeševalnik
Tandetronski ionski pospeševalnik na odseku za fiziko nizkih in srednjih energij (F2) je edini raziskovalni pospeševalnik v državi. Pospeševanje ionov poteka elektrostatsko v istosmernem električnem polju, za katerega poskrbi usmernik z napetostjo do 2 MV (dva miljona voltov). Pospeševalnik sodi med tehnološko najboljše elektrostatske pospeševalnike na svetu. Z njim izvajamo osnovne raziskave na področju jedrske in atomske fizike poleg tega pa opravljamo še interdisciplinarne razsikave iz področij kot so preučevanje materialov, fuzija, biologija, shranjevanje energije, medicina, farmacija in arheometrija.