Predstavitveni video dnevov Jožefa Stefana
Predstavitveni video Dnevov Jožefa Stefana

Dnevi Jožefa Stefana potekajo v počastitev spomina na slavnega slovenskega fizika Jožefa Stefana, rojenega 24. marca, z namenom popularizacije znanosti.

Ponedeljek, 18. marec

TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Obisk IJS v živo, ob 9.00, Šolski center Krško – Sevnica

13.00

Velika predavalnica IJS

ODPRTJE 32. DNEVOV JOŽEFA STEFANA

Prof. dr. Boštjan Zalar, direktor

13.10

Velika predavalnica IJS

OKROGLA MIZA

Zabavna znanost: The Big Bang Theory po slovensko

Govorci:
dr. Anja Kranjc Horvat, Science Gateway Center, CERN
Aleš Novak, stand up komik
doc. dr. Uroš Kuzman, FMF UL, stand up komik
dr. Arijana Filipić, NIB
dr. Ambrož Kvartič, etnolog, arheolog in radijec
Voditeljica: Maja Ratej

15.00

Galerija IJS

ODPRTJE RAZSTAVE
Ante Trstenjak

Ante Trstenjak (1894-1970), slikar in grafik, se je slikarstva učil na Kunstgewerbeschule na Dunaju in na umetniških akademijah v Zagrebu in v Pragi. Med leti 1924 in 1925 je študijsko bival v Parizu. Med leti 1932 in 1948 pa je živel v Pragi. Sodi med najboljše slovenske akvareliste časa med obema vojnama.

Na ogled bo izbor del iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. 

Torek, 19. marec

TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Obisk IJS na daljavo, ob 13.30, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci

13.00

Velika predavalnica IJS

VABLJENO PREDAVANJE

Prof. dr. Danilo Zavrtanik (Univerza v Novi Gorici, IJS): Zoisov nagrajenec za življenjsko delo na področju fizike in astrofizike osnovnih delcev

Predstavitev znanstvenih dosežkov na področju eksperimentalne fizike in astrofizike osnovnih delcev

Kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju fizike in astrofizike osnovnih delcev bom na kratko predstavil svoje raziskovalno delo v zadnjih 45 letih. Eksperimentalno delo sem opravil v okviru velikih mednarodnih kolaboracij kot so CPLEAR in DELPHI v CERN-u, astrofizikalne meritve pa v observatorijih PAO (Pierre Auger Observatory) in CTA (Cherenkov Telescope Array). Predstavil bom vrhunske rezultate po osebnem izboru, in sicer meritve kršitve simetrij T in CPT, meritve števila nevtrinov v naravi, iskanje Higgsovega bozona, načrtovanje in izgradnjo Observatorija Pierre Auger, iskanje izvorov kozmičnih žarkov ekstremnih energij in nastanek večglasniške astronomije.

18.00

Velika predavalnica IJS

STAND – UP ŠOV EKSPERIMENTOV

Sodelujejo: dr. Evelin Gruden, Marko Jeran in Aleš Novak

Sreda, 20. marec

TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Obisk IJS v živo, ob 13.30, OŠ Zagradec

11.00

Velika predavalnica IJS

OKROGLA MIZA
Znanost in (jedrska) energija

Dostop do zadosti čiste energije je tisto, kar nam omogoča današnji način življenja in razvoj v prihodnje. Energija je torej strateška dobrina, na katero je smiselno gledati zelo dolgoročno. Tudi odločitev za jedrsko energijo je dolgoročna. Z jedrsko elektrarno namreč sobivamo stoletje ali morda celo več (desetletje za odločitev, desetletje za gradnjo, šest ali več desetletij za obratovanje in še desetletje ali dve za razgradnjo).

Stoletje prinese s sabo ogromne spremembe, tako v znanosti in tehnologiji, kot tudi v družbi. Te spremembe v veliki meri sooblikuje in napoveduje znanost. Kaj lahko znanost prispeva in pripomore k strateškim odločitvam in k dolgoročni uspešnosti energetike?

Govorci:
G. Stane Rožman, nekdanji direktor NEK d.o.o.,
Dr. Dejan Paravan, predsednik uprave Gen energija d.o.o.,
Dr. Boris Sučić, Center za energetsko učinkovitost, IJS,
Prof. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko, IJS,
Prof. dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko, IJS.
Voditeljica: Klara Eva Kukovičič

13.00

Velika predavalnica IJS

VABLJENO PREDAVANJE

Prof. dr. Nektarios Tavernarakis (Medical School, University of Crete, Grčija)

Avtofagični mehanizmi pri staranju in nevrodegeneraciji

Staranje je posledica neustavljivega in naključnega kopičenja poškodb v biomolekulah, ki so ključne za pravilno delovanje celic. Čeprav je ta proces nepredvidljiv in neobvladljiv, je nazadovanje povezano s staranjem v veliki meri določeno z genetskimi in zunanjimi dejavniki. Znano je, da številne genske mutacije in zdravljenja podaljšujejo življenjsko dobo različnih organizmov, od enoceličnih kvasovk do primatov. Vse bolj očitno postaja tudi, da večina takšnih posegov na koncu vpliva na mehanizme celičnega odziva na stres, kar kaže, da je dolgoživost tesno povezana s sposobnostjo organizma, da se učinkovito spoprijema z notranjim in zunanjim stresom. Predstavil bom naša opažanja, ki kažejo, da je pomanjkljiva odstranitev poškodovanih mitohondrijev ključni dogodek pri nevrodegeneraciji. Mitofagija je selektivna vrsta avtofagije, ki omogoča odstranjevanje poškodovanih mitohondrijev, in je glavna pot razgradnje, s katero celice uravnavajo število mitohondrijev kot odgovor na svoje presnovno stanje. Te ugotovitve kažejo, da je mitofagija lahko smiselna tarča za razvoj inovativnih in učinkovitih terapevtskih posegov za boj proti človeškim nevrodegenerativnim motnjam.

15.00

Velika predavalnica IJS

SLOVESNA PODELITEV NAGRAD ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA
Institut ”Jožef Stefan” tudi letos podeljuje zlati znak Jožefa Stefana, s katerim želi spodbuditi mlade ljudi k še večji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem področju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospodarstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo.

Zlati znak podeljujemo avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih iz naravoslovnotehniških, matematičnih, medicinskih in biotehniških ved.

Četrtek, 21. marec

TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Obisk IJS v živo, ob 11.00, OŠ Komenda-Moste

13.00

Velika predavalnica IJS

VABLJENO PREDAVANJE

Prof. dr. Igor Križaj (IJS): Zoisov nagrajenec za vrhunske dosežke na področju toksinologije

Živalski strupi – prekletstvo in blagoslov

Strupenih vrst živali je več kot 220 tisoč. Vsak posamezen strup je enkratna mešanica, običajno več kot 100 različnih farmakološko aktivnih polipeptidov oziroma toksinov. Zbirka strupov tako obsega na milijone različnih molekul, ki bolj ali manj specifično delujejo na vrsto fizioloških tarč. Poznavanje sestave strupov je seveda ključnega pomena za razvoj učinkovitih postopkov za terapijo zastrupitev. Osvetlil pa bom tudi izjemen pomen živalskih toksinov kot molekulskih orodij v temeljnih raziskavah kompleksnih fizioloških sistemov. Živalski strupi so bogat rezervoar zdravilnih učinkovin in spojin vodnic za razvoj zdravil. Ilustriral bom uporabnost toksinov v medicinski diagnostiki, kmetijstvu in biotehnologiji. Predavanje bom zaključil s predstavitvijo naših odkritij, ki dajejo upanje na preboj v terapiji dveh najbolj perečih patologij današnjega časa, Alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije, katerih posledice so glavni vzrok za invalidnost, odvisnost in smrt ljudi.

SPOZNAVNI VEČER MLADIH

Dogodek se bo začel ob 18.00 v galeriji IJS in je interne narave.

Petek, 22. marec

11.00

Velika predavalnica IJS

OKROGLA MIZA
Disruptivnost novih tehnologij v kontekstu ekonomskega in družbenega razvoja

Disruptivnost  označujejo koncepti, ki so drugačni, vizionarski, drzni, učinkoviti, lahko pa tudi moteči, zavirajoči. Nadrobneje bo o tem  govor v kontekstu novih tehnologij, predvsem umetne inteligence (AI), ki je zadnje leto v ospredju mnogih srečanj znanstvenikov, gospodarstvenikov pa tudi državnikov in tudi bolj ali manj ozaveščene javnosti. In kaj lahko umetna inteligenca spreminja v prihodnjih desetletjih? Razvoj gre s tako naglico, da še včerajšnje napovedi apologetov  in/ali kritikov hitro zastarijo. Kaj lahko AI novega prinese na polju biotehnologije, medicine, zdravja in dolgosti življenja?  Pomembni so tudi preboji v kvantnem računalništvu, perspektive se obetajo  na polju raziskav obnovljivih virov energije pa tudi rešitve na polju  finančnih sistemov in drugod.

Omenjene in mnoge druge spremembe lahko oblikujejo boljši svet, če bomo znali kontrolirati neljube spremljajoče učinke. In lahko le upamo, da bo “umetna inteligenca močnejša od človeške neumnosti”. V bistvu ni veliko orodij, ki so delo človeka in jih je mogoče uporabiti na škodljiv način. Vendar to lahko storijo samo ljudje, ki imajo moč. In tu naj bi bila izhodiščna topika razprave o umetni inteligenci, ne pa “fantaziranje o koncu človeštva”.

Govorci:
Andraž Tori, Outbrain
prof. dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
prof. dr. Sašo Džeroski, vodja Odseka za tehnologije znanja IJS
prof. dr. Peter Stanković, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Voditeljica: Ina Petric

13.00

Velika predavalnica IJS

VABLJENO PREDAVANJE

Prof. dr. Paul Attfield (The University of Edinburgh, Velika Britanija)

Novi materiali pri visokih tlakih

Odkrivanje novih materialov je pomembno za temeljno znanost in lahko vodi do energetskih, okoljskih in številnih drugih aplikacij. Visokotlačne metode so pomembne za sintezo novih materialov in za raziskovanje sprememb v strukturi in lastnostih v gosti snovi. Predstavil bom nove oksidne in nitridne materiale, ki smo jih nedavno sintetizirali v naši skupini in so zanimivi za elektronske in energetske aplikacije. Prvi primer so oksidni perovskiti z Mn2+ na mestih A, ki so zanimivi za magnetne in spintronske aplikacije. Drugi primer je nedavni izjemen razpon novih železnih oksidov sintetiziranih pri visokih tlakih. Raziskali smo substitucijsko kemijo Fe4O5, kjer bom opisal primer CaFe3O5 pripravljenega pri običajnem tlaku, ki kaže elektronsko ločitev faz. Nazadnje smo nedavno razvili visokotlačno metodo z uporabo natrijevega azida za sintezo nitridov v visokih oksidacijskih stanjih, s pomočjo katere smo prišli do novih nitridnih perovskitov, kot je LaReN3, in prvih primerov Ruddlesden-Popperjevih (to je plastovito perovskitnih) nitridov.

Sobota, 23. marec

9.00–14.00

Pred glavno stavbo IJS, Jamova 39

9.30–14.30

Na Reaktorskem centru Podgorica

DAN ODPRTIH VRAT IJS 2024

Dan odprtih vrat Instituta “Jožef Stefan” je namenjen splošni javnosti, ko na obisk sprejmemo vse, ki jih zanima, kaj raziskujemo na našem inštitutu in kako bomo lahko s tem prispevali k skladni družbi prihodnosti.

Dan odprtih vrat se s prvimi ogledi na Institutu na Jamovi 39 začne ob 9. uri. Predstavitve se začenjajo vsako polno uro in trajajo eno uro. Zadnji ogledi se začnejo ob 13. uri. Parkiranje na Jamovi 39 ni mogoče.

Na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani, Brinje 40, se predstavitve začnejo ob 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 in 13.30. Predstavitve so mogoče tudi v angleščini glede na želje obiskovalcev. Za vstop v Reaktorski center je obvezen osebni dokument (osebna izkaznica, potni list). Obiskovalci se lahko tja pripeljejo sami in tam parkirajo. Organiziran je tudi brezplačni avtobusni prevoz na relaciji IJS Jamova – Reaktorski center Podgorica. Kapaciteta avtobusnega prevoza je omejena.

Vozni red:
Avtobus Jamova – Reaktor: 09.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. Avtobus Reaktor – Jamova: 09.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30.

 

Z željo, da se lahko razvije tudi pogovor, smo omejili število udeležencev na predstavitvi posameznega programskega sklopa. Vsi ogledi so brezplačni, predhodna prijava ni potrebna. Prosimo za dosledno upoštevanje varnostnih navodil, danih s strani osebja IJS, še posebej laboratorijskega osebja.

Prosto sprehajanje po laboratorijih Instituta zaradi varnostnih razlogov ni dovoljeno, zato prosimo, da se držite skupine.

Fotografiranje v prostorih IJS in na zunanjih površina IJS je brez pisnega soglasja prepovedano. Za razumevanje se zahvaljujemo!

 

»Dan odprtih vrat Instituta »Jožef Stefan« je javni dogodek, na katerem bo potekalo fotografiranje in/ali snemanje z namenom promocije dogodka oziroma poročanja o dogodku.«

 

PROGRAMSKI SKLOPI
1. Snov, internet, biotehnologija

– predstavitve potekajo na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.

Programski sklop 1.1: Dotaknimo se nevidnega

F3 – Odsek za tanke plasti in površine

Osnovna dejavnost odseka so raziskave in razvoj trdih zaščitnih prevlek, to so le nekaj mikrometrov debele plasti zelo trdih materialov, s katerimi orodja in strojne dele zaščitimo pred obrabo in s tem povečamo njihovo obstojnost.

F1 – Odsek za teoretično fiziko

Odsek se ukvarja s fiziko osnovnih delcev, predvsem s fenomenologijo osnovnih delcev, poenotenjem interakcij in problemom več teles, potem s fiziko trdne snovi, denimo z relaksorji, kvantnimi pikami, visokotemperaturno superprevodnostjo, nanofiziko in kompleksnimi mrežami ter s fiziko mehke snovi in biofiziko, torej s tekočimi kristali, koloidi, DNA, virusi in lipidnimi vesikli.

F5 – Odsek za fiziko trdne snovi

Odsek se ukvarja s preučevanjem novih sistemov, ki kažejo izredne lastnosti na različnih skalah: od molekulske (nanometrske) do kristalne (milimetri). Raziskovalce zanimajo predvsem njihove elektronske, optične ali pa magnetne lastnosti.

Ogled predstavitve Vprašanja o vesolju, življenju in sploh vsem iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Programski sklop 1.2: Majhno je pomembno

F2 – Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij

Odsek F2 izvaja osnovne ter aplikativne raziskave na področju atomske in jedrske fizike. V okviru odseka deluje tudi Ekološki laboratorij z  mobilno enoto ELME, ki v primeru jedrske ali radiološke nesreče pod okriljem Civilne zaščite Republike Slovenije ugotavlja prisotnost radioaktivnih snovi v okolju. Med obiskom si boste lahko ogledali vozila in opremo ELME ter sodelovali pri izvedbi osnovnih okoljskih meritvah radioaktivnosti.

CEMM – Center za elekt. mikroskopijo in mikroanalizo

Vrstični elektronski mikroskop (SEM) se uporablja predvsem za preiskovanje morfologije materialov in strukture površin, presevni elektronski mikroskop (TEM) pa raziskovalcem omogoča vpogled v notranjo zgradbo materialov na atomarnem nivoju. Uporaba namenskih detektorjev raziskovalcem omogoča določevanje kemijske sestave in dodatne analize preiskovanih materialov. V centru je zbrana tudi oprema za pripravo SEM- in TEM- vzorcev.

F4 – Odsek za tehnologijo površin

Odsek se ukvarja z obdelavo površin različnih materialov in izdelkov, ki jih uporabljajo raziskovalni in industrijski partnerji iz Slovenije in tujine. Za obdelavo materialov raziskovalci uporabljajo četrto agregatno stanje snovi, to je plinska plazma. Površine materialov analizirajo z vrhunskimi metodami za karakterizacijo površin in tankih plasti, med katere spadajo rentgenska fotoelektronska spektroskopija, masna spektrometrija sekundarnih ionov in mikroskopija na atomsko silo.

Ogled predstavitve Majhno je pomembno iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Programski sklop 1.3: Gradimo sodobni svet

K9 – Odsek za raziskavo sodobnih materialov

Raziskovalni program odseka je usmerjen v razvoj novih funkcionalnih keramičnih materialov na osnovi natančne kontrole njihove sinteze, ki vodi do priprave keramike, tankih plasti in delcev v področju velikosti od mikrometrskih zrn do dimenzij atomov. Z uporabo naprednih sinteznih postopkov raziskovalci pripravljajo materiale z vnaprej izbranimi funkcionalnimi lastnostmi, ki jih nadalje tudi učinkovito prilagajajo zahtevam posameznih aplikacij s področij elektronike, energetike, medicine in ekologije.

E5 – Laboratorij za odprte sisteme in mreže

Aktivnosti laboratorija so usmerjene v raziskave in razvoj omrežij naslednje generacije, telekomunikacijskih tehnologij, komponent in integriranih sistemov ter storitev in aplikacij informacijske družbe, predvsem tistih, ki zagotavljajo učinkovitejše in prodornejše uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja.

B3 – Odsek za biotehnologijo

Raziskovalci preučujejo biološke molekule mikrobiološkega, glivnega, rastlinskega in živalskega izvora za namene v humani in veterinarski medicini, za zaščito rastlin, pripravo kakovostne in varne hrane ter za varovanje okolja.

Ogled predstavitve Gradimo sodobni svet iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

2. Biologija, kemija, fizika

– predstavitve potekajo na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.

Programski sklop 2.1: Od atoma do molekule, od molekule do življenja

F7 – Odsek za kompleksne snovi

Dejavnost odseka za kompleksne snovi obsega veliko različnih področij, od sinteze novih vrst nanomaterialov do temeljnih raziskav osnovnih eksitacij v kompleksnih sistemih. Med te vključujemo vse od nano-bioloških sistemov in biomolekul do superprevodnikov in nanožic. Eksperimentalne metode, ki jih uporabljajo raziskovalci so ustrezno zelo različne, od sintetične kemije in biomedicine do femtosekundne laserske spektroskopije in magnetometrije.

B2 – Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti

Odsek se ukvarja predvsem s temeljnimi raziskavami na področju proteinske biokemije, molekularne in celične biologije ter genetike, katerih namen je pridobivanje novih spoznanj na področju človeške in živalske patofiziologije v korist izboljšanja zdravja ljudi in živali.

K3 – Odsek za fizikalno in organsko kemijo

Na odseku se ukvarjamo z raziskavami fizikalno-kemijskih procesov na površinah trdih snovi, kot sta korozija in heterogena kataliza, ter s sintezo novih spojin. Sinergijo teh raziskav smo ustvarili na področju protikorozijske zaščite in funkcionalizacije materialov. Cilj je preučiti in pojasniti mehanizem zaščite in degradacije materialov v različnih okoljih. Tako pridobljeno znanje usmerjamo v nove raziskave in načrtovanje naprednih trajnostnih rešitev pri zaščiti materialov in razvoju novih katalizatorjev.

Ogled predstavitve Od atoma do molekule, od molekule do življenja iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Programski sklop 2.2: Od Higgsovega bozona do največjih izzivov sodobne družbe

B1 – Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo

Raziskovalci preučujejo lastnosti proteaz in njihovih inhibitorjev ter mehanizme procesov, ki vodijo v programirano celično smrt in uravnavajo imunski odziv organizma, pri čemer so njihove raziskave usmerjene v razumevanje vloge proteaz v različnih patoloških procesih, kot npr. pri rakavih obolenjih, revmatoidnem artritisu in osteoartritisu ter različnih nevrodegenerativnih obolenjih. Poleg tega raziskovalci preučujejo temeljne molekularne mehanizme v bioloških sistemih na atomskem nivoju s poznavanjem in razumevanjem tridimenzionalnih struktur makromolekul in njihovih kompleksov z namenom identifikacije in validacije tarč za načrtovanje zdravil.

F9 – Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev

Z uporabo velikanskih aparatur raziskovalci raziskujejo najmanjše delce, iz katerih je sestavljen naš svet – elektrone, protone, kvarke itd. Raziskovalci tudi sodelujejo pri sestavljanju teh aparatur, simulirajo njihovo delovanje in analizirajo podatke, ki jih z njimi pridobijo.

K7 – Odsek za nanostrukturne materiale

Odsek se ukvarja s pripravo in karakterizacijo varistorske keramike, magnetnih materialov in magnetokalorikov, kvazikristalov za shranjevanje vodika ter biokompatibilnih materialov z elektrokemijskimi postopki.

Ogled predstavitve Od Higgsovega bozona do največjih izzivov sodobne družbe iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Programski sklop 2.3: Kjer se igrajo roboti in dogajajo čudeži

E1 – Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko

Odsek razvija različna znanja o gibanju robotov in ljudi ter ta znanja uporabljamo v industriji, vrhunskem športu in medicini. Ta znanja in dolgoletne izkušnje raziskovalci združujejo na sodobnih tehničnih področjih, kot so napredna avtomatizacija, inteligentna in servisna robotika, ter na človeških ciljnih področjih biokibernetike in ergonomije.

K1 – Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo 

Na Odseku raziskujemo predvsem na področju kemije fluora. Fluor je eden najzanimivejših elementov periodnega sistema, njegove spojine pa že s pridom uporabljamo v vsakdanjem življenju. Ukvarjamo se tudi z reševanjem ekološke in tehnološke problematike ter z izobraževanjem in popularizacijo naravoslovnih znanosti.

Šola eksperimentalne kemije, ki v okviru Odseka deluje že preko 30 let, z raznolikimi delavnicami omogoča eksperimentiranje in odkrivanje lastnosti snovi predvsem mlajšim generacijam. Z zanimivimi eksperimenti želimo obiskovalce pritegniti in jih potegniti v svet kemije in naravoslovja ter spodbuditi njihovo radovednost.

E8 – Odsek za tehnologije znanja

Naš cilj je razvoj vrhunskih raziskav in aplikacij tehnologij znanja, kot so rudarjenje podatkov, besedil in svetovnega spleta, strojno učenje, podpora odločanju, jezikovne tehnologije, upravljanje znanja in druge informacijske tehnologije, ki podpirajo zajemanje, upravljanje, modeliranje ter uporabo podatkov in znanja.

Člani odseka so napisali in uredili številne znanstvene knjige ter vodili programske odbore mednarodnih konferenc in delavnic. Redno sodelujemo v mednarodnih projektih. S svojo znanstveno odličnostjo dosegamo vrhunske dosežke na več znanstvenih področjih.

Naše tehnologije so bile uspešno uporabljene na vrsti praktičnih problemov, med katerimi so zaznavanje lažnih novic in sovražnega govora, modeliranje velikih jezikovnih modelov za manj zastopane jezike, napovedovanje porabe energije podsistemov vesoljskih sond, uporaba sistemov za podporo odločanja za trajnostne prehranske sisteme, analiza in upravljanje dinamičnih prehranskih verig, vizualizacija, analiza in simulacija ekoloških omrežij, trajnostno upravljanje in vode, gnojil in pesticidov v kmetijstvu, upravljanje varnosti v jedrskih elektrarnah, trajnostna mobilnost zaposlenih, vodenje bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, ter diagnoza Alzheimerjeve bolezni na podlagi govora.

Ogled predstavitve Kjer se igrajo roboti in dogajajo čudeži iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

3. Znanje, sistemi, materiali, okolje

– predstavitve potekajo na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.

Programski sklop 3.1: Ali smo (naj)pametnejši?

E9 – Odsek za inteligentne sisteme

Osnovni cilji odseka so preučevanje teoretičnih osnov inteligentnih sistemov in razvoj inteligentnih sistemov v aplikativne namene na področju inteligentnih informacijskih storitev, analize podatkov, inteligentnega preiskovanja spleta, podpore odločanju, inteligentnih agentov, govornih in jezikovnih tehnologij, inteligentnega doma, inteligentne proizvodnje in ekonomije.

K8 – Odsek za sintezo materialov

Na odseku za sintezo materialov raziskujemo materiale in njihove lastnosti ter razvijamo nove uporabne materiale. Glavne teme naših raziskav so:

    • Magnetni nanomateriali; Magneti materiali so sestavni del mnogih naprav, brez katerih si danes ne predstavljamo življenja, nahajajo se v: računalnikih, zvočnikih, radijih, televizijah, mobilnih telefonih, avtomobilih… Mi pa raziskujemo magnetne materiale nano velikosti, ki bi lahko bili primerni za uporabo v medicini, ekologiji in tehniki.
    • Fluorescenčni nanodelci, ki so zanimivi kot kontrastna sredstva v moderni medicinski diagnostiki in bio-analitiki.
    • Polprevodna keramika, ki se ji električna upornost sunkovito spremeni s temperaturo. Takšni materiali se uporabljajo za zaščito elektronskih sistemov pred pregrevanjem.

E2 – Odsek za sisteme in vodenje

Dejavnosti Odseka za sisteme in vodenje obsegajo analizo, vodenje in optimizacijo različnih sistemov in procesov. V tem okviru raziskovalci raziskujejo in razvijajo (i) nove metode in algoritme za avtomatsko vodenje, (ii) razvijajo postopke in programska orodja za podporo načrtovanju in gradnji sistemov za vodenje (iii) razvijajo specialne merilne in regulacijske module in (iv) gradijo celotne računalniško podprte sisteme za vodenje in nadzor strojev, naprav, oziroma industrijskih in drugih procesov. V dvajsetih letih obstoja je odsek za domače in tuje industrijske partnerje izvedel okrog 200 projektov.

Ogled predstavitve Ali smo (naj)pametnejši? iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Programski sklop 3.2: Življenje v čipih, čipi za življenje

K5 – Odsek za elektronsko keramiko

Odsek se ukvarja z uporabo keramičnih materialov v elektroniki: raziskovalci pripravljajo keramične materiale in določajo strukturne ter elektro-mehanske lastnosti.

E6 – Odsek za komunikacijske sisteme

Osnovna dejavnost odseka je raziskovanje, razvoj in načrtovanje sodobnih telekomunikacijskih omrežij ter iskanje novih postopkov za vzporedno in porazdeljeno računanje in računalniške simulacije.

F6 – Odsek za plinsko elektroniko

Na odseku raziskujejo materiale in plinska stanja, ki razkrivajo svet onkraj molekul in celo atomov. Raziskave so osredotočene na znanost o plinih in plinskih razelektritvah, plazemsko nanoznanost, kemijo in elektrokemijo, plazemsko biotehnologijo in biomedicino, napredno senzoriko, elektroniko površin in kristalov, napredno vakuumsko znanost in tehnologijo. Poslanstvo oddelka je navdihniti svet z znanstvenimi odkritji in inovativnimi tehnologijami s področja plinske elektronike za boljšo prihodnost.

Ogled predstavitve Življenje v čipih, čipi za življenje iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Programski sklop 3.3: Stičišče naravnega in digitalnega

O2 – Odsek za znanosti o okolju

Dejavnost Odseka za znanosti o okolju je pestra in raznolika, kot je okolje samo. Prepletena je z različnimi raziskavami s področja naravoslovnih in celo družboslovnih znanosti, predvsem pa s kemijskimi, fizikalnimi, geološkimi in biološkimi, s katerimi definiramo naše okolje, družbo in človekove dejavnosti. Z raziskovalnim delom želijo raziskovalci pojasniti povezave med naravnimi procesi in človekovo dejavnostjo ter vplive te dejavnosti na zdravje ljudi in okolje.

E3 – Odsek za umetno inteligenco

Odsek se ukvarja z raziskovanjem in razvojem informacijskih tehnologij s poudarkom na tehnologijah umetne inteligence. V sodelovanju z domačimi in tujimi akademskimi organizacijami ter podjetji razvijajo rešitve, ki jih nato aplicirajo na različnih področjih, med drugimi v gospodarstvu, financah, izobraževanju in medicini. Poleg tega se na odseku posvečajo izobraževanju o etični in moralni uporabi umetne inteligence, pri čemer aktivno sodelujejo v različnih diskusijah.

E7 – Odsek za računalniške sisteme

Odsek se ukvarja z razvojem naprednih računalniških struktur in zmogljivih algoritmov za obdelavo velikih količin podatkov ter sistemov za učinkovito interakcijo med človekom in računalnikom. Raziskovalci namenjajo pozornost tudi samopopravljivim in samoorganizirajočim sistemom, modeliranju in optimiranju kompleksnih, dinamičnih in nedeterminističnih sistemov. V okviru navedenih raziskav raziskovalci razvijajo aplikacije na področjih proizvodnje, transporta, energetike, okoljske vzdržnosti, bioinformatike, zdravja in medicine.

Ogled predstavitve Stičišče naravnega in digitalnega iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

4. Energija

– predstavitve potekajo v Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani, Brinje 40.

Programski sklop 4.1: ICJT - Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča

Na ICJT Milana Čopiča izvajajo usposabljanja za jedrsko elektrarno Krško in varstva pred sevanji s področji uporabe virov sevanja v industriji, medicini in raziskovani dejavnosti. Širšo javnost informirajo o delovanju jedrskih elektrarn, pridobivanju energije in ravnanju z radioaktivnimi odpadki.

Ogled predstavitve Jedrska tehnologija iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Programski sklop 4.2: F8 / RIC - Odsek za reaktorsko fiziko in RIC Reaktorski infrastrukturni center; TRIGA Mark II

Reaktor, ki nepretrgoma in brez nesreč obratuje že več kot 50 let, igra pomembno vlogo pri razvoju jedrske tehnologije in varnostne kulture v Sloveniji. Od vsega začetka je predstavljal središčno točko, okoli katere se je razvijala moderna tehnologija in to ne samo jedrska: številni uspešni strokovnjaki na področju računalništva, informatike, energetike, varstva pred sevanjem, tehnike, itd. so s svojim delom začeli na reaktorju. Reaktor je v svetu dobro znan in ga v strokovnih krogih radi navajajo za zgled, kaj vse se da narediti tudi z majhnim raziskovalnim reaktorjem in majhnimi sredstvi. Uporablja se ga za izobraževanje, raziskave ter izdelavo izotopov.

Ogled predstavitve Jedrska tehnologija iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Programski sklop 4.3: R4 - Odsek za reaktorsko tehniko in O2 – Odsek za znanosti o okolju

Odsek za reaktorsko tehniko se osredotoča na raziskave, izobraževanje, svetovanje in izvedenstvo na področju jedrske tehnike in jedrske varnosti fisijskih reaktorjev (generacije 2, 3 in 4) ter fuzijskih reaktorjev. Raziskave, s katerimi se ukvarja Odsek, spadajo v širše področje jedrske tehnike in varnosti. Interdisciplinarne raziskave povezujejo med seboj termohidravlične, trdnostne in varnostne analize ter eksperimentalne rezultate lastnega laboratorija THELMA.

Ogled predstavitve Jedrska tehnologija iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Programski sklop 4.4: F2 – Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij: Pospeševalnik

Osnovne raziskave v jedrski fiziki potekajo v skupini za strukturo hadronskih sistemov. Ta skupina v laboratorijih MAMI (Mainz, Nemčija), Jefferson Lab (Newport News, ZDA) in MIT-Bates (Boston, ZDA) sodeluje pri načrtovanju, izvedbi in analizi koincidenčnih eksperimentov s polariziranimi elektronskimi žarki in polariziranimi tarčami. V laboratoriju iThemba LABS v Cape Townu v Južni Afriki smo izvedli meritve visokoenergijskih žarkov gama z detektorskim sistemom AFRODITE. Študirali smo zajetje protona pri reakciji 208Pb(p,gama)209Bi. Kot prvi na svetu smo z germanijevimi detektorji izmerili žarke gama z energijo 20 MeV in pri tem izboljšali resolucijo za več kot faktor 10 glede na prejšnje meritve.

V Laboratoriju za meritve radioaktivnosti (LMR) se ukvarjamo z razvojem novih metod v spektrometriji gama. Tako smo vpeljali izračun ploščine vrhov z več programi, ki uporabljajo različne algoritme. Iz ujemanja rezultatov lahko preverimo vpliv algoritmov na končni rezultat ter ocenimo prispevek k negotovosti rezultata zaradi uporabljenih algoritmov. Poleg tega smo vpeljali izračun števnega izkoristka iz podatkovne baze detektorja in iz lastnosti vzorca, izračun aktivnosti sevalcev z upoštevanjem vplivov koincidenčnih efektov ter izračun povprečne aktivnosti iz aktivnosti, dobljenih iz posameznih črt in njihovih negotovosti z upoštevanjem korelacij. Za določanje globinske porazdelitve radiocezija pri meritvah in-situ smo uporabili simulacije Monte Carlo za izračun celotnega spektra, ki ga nato primerjamo z izmerjenim.

Laboratorij za dozimetrične standarde (NDS) je bil v letu 2004 uradno priznan od Urada RS za meroslovje kot nosilec slovenskega nacionalnega referenčnega etalona za veličine v varstvu pred sevanji. Dejavnosti laboratorija v okviru slovenske meroslovne mreže obsegajo vzdrževanje sledljivosti etalonov in kalibracije dozimetrov, ki jih sedaj zahtevajo tudi novi predpisi za vse delavce, ki pri delu uporabljajo vire ionizirajočega sevanja. Poleg rutinskih kalibracij za zunanje naročnike se ukvarjamo z izpopolnjevanjem in širitvijo etalonov.

Laboratorij za termoluminiscenčno dozimetrijo izvaja rutinske dozimetrične storitve (osebna in okoljska dozimetrija) za zunanje naročnike in raziskave na področju detekcije sevanja.

Ogled predstavitve Jedrska tehnologija iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Vljudno vabljeni!