Dnevi Jožefa Stefana potekajo v počastitev spomina na slavnega slovenskega fizika Jožefa Stefana, rojenega 24. marca, z namenom popularizacije znanosti.
Ponedeljek, 24. marec
9.00
Institut "Jožef Stefan"
TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Obisk Gimnazije Nova Gorica
13.00
Velika predavalnica
Odprtje 33. Dnevov Jožefa Stefana
prof. dr. Boštjan Zalar, direktor IJS
13.10
Velika predavalnica
Kvantni šum in samourejanje od rojstva vesolja do kvantnega računalništva
Samourejanje kvantnih sistemov je zelo pomembno na različnih področjih znanosti, od kozmologije do ved o življenju. Časovni razvoj kvantnih sistemov je določen s simetrijo, topologijo, vzročnostjo in prostorsko-časovnimi fluktuacijami. Tako se lahko neravnovesni kvantni sistemi več teles znajdejo v različnih pojavnih stanjih, ki so oblikovana na različnih časovnih in dolžinskih skalah, končni izid pa je določen s »kvantnim darvinizmom«. Predstavil bom časovno ločene poskuse metastabilnih stanj na časovnih skalah od femtosekund do ur, ki razkrivajo pravila za zlom simetrije in topološko koreografijo, kar skupaj usmerja trajektorije neravnovesnih sistemov v različna pojavna stanja. Poskusi razkrivajo novo fiziko, zlasti topološko prepletanje nabojev, frakcijsko nabita stanja in pojavno obnašanje dvonivojskih sistemov. Kot prvim nam je tudi uspelo posneti filme gibanja posameznih elektronov v realnem času. Na koncu bom izpostavil nekatere aplikacije metastabilnih stanj v kvantni tehnologiji in rentgenski optiki.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
prof. dr. Dragan Mihailović
Institut “Jožef Stefan”, Ljubljana, Slovenija
15.00
Galerija IJS
Odprtje razstave
Bogdan Borčić: Izbor del iz zbirke Galerije Božidar Jakac
Torek, 25. marec
9.00
Institut "Jožef Stefan"
TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Obisk Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje
11.00
Velika predavalnica
Vrhunski projekti Instituta “Jožef Stefan”
HE GREENE (VISOKOENERGETSKI MAGNETI NA OSNOVI SISTEMA ND-FE-B, Z INŽENIRINGOM MEJ MED ZRNI NA NIVOJU POSAMEZNIH ZRN / HEU GREENE SINGLE-GRAIN RE-ENGINEERED Nd-Fe-B PERMANENT MAGNETS ) – prof. dr. Kristina Žužek
Projekt GREENE gradi na inovativnem pristopu ustvarjanja visokoenergetska trajnega magneta na osnovi sistema Nd-Fe-B za namene uporabe v zelenih tehnologijah, tj. vetrnih elektrarnah in e-vozilih. Predlaga nove koncepte oblikovanja mikrostrukture magneta na osnovi inženiringa mej med zrni na nivoju posameznih zrn. Namen tega je boljša izraba obsežnega teoretičnega potenciala v teh magnetih, kar posledično vodi v njihovo večjo učinkovitost. Projekt implementira koncepte na stopnji tehnološke pripravljenosti TRL 3-5, kar pomeni, da bomo nove koncepte realizirali preko predlagane inovacije do demonstracijske linije. S tem ustvarjamo pretok znanja v industrijo ter tako prispevamo k dvigu slovenske in evropske konkurenčnosti.
4DSTEM energijsko učinkovitih materialov do kvantne ravni – prof. dr. Andreja Benčan Golob
V interdisciplinarnem projektu raziskujemo uporabo napredne vrstične presevne elektronske mikroskopije, ki uporablja najnovejše matrične detektorje (imenovane 4D STEM) za strukturno karakterizacijo energijsko učinkovitih materialov, kot so Li-ionske baterije, elektrokatalizatorji ter magnetni in feroelektrični materiali, ključnih za razvoj zelenih tehnologij. Vzpostavljamo 4D STEM platformo za preučevanje lokalnih napetostnih in električnih polj, magnetnih momentov in tekstur, identifikacijo lahkih elementov ter porazdelitev gostote naboja na atomskem nivoju. Projekt združuje strokovnjake s področij elektronske mikroskopije, računalniških simulacij in umetne inteligence z Instituta »Jožef Stefan« in Kemijskega inštituta.
BIOAD – Protibakterijske zlitine: razvoj z aditivno 3D tehnologijo, karakterizacija in klinična uporaba – prof. dr. Ingrid Milošev
Znanstveni izziv projekta je razviti nov razred kovinskih biomaterialov za vsadke z inherentno dolgoročno protibakterijsko aktivnostjo za zmanjšanje stopnje okužb. Izhajamo iz najpomembnejšega komercialnega materiala, zlitine Ti-6Al-4V, in dodajamo baker, znano protimikrobno sredstvo in esencialni element v človeškem telesu. Za razvoj in proizvodnjo materiala uporabljamo aditivne tehnologije. Razvoj novih materialov je tesno povezan s karakterizacijo materialov ter in vitro in in vivo študijo protibakterijskih lastnosti in biokompatibilnosti. Znanstveni izzivi vključujejo razvoj zlitine Ti-6Al-4V-xCu z optimizirano vsebnostjo bakra, ustrezno mikrostrukturo, minimalno poroznostjo in definirano hrapavostjo, ustreznimi mehanskimi lastnostmi, visoko odpornostjo proti koroziji, protibakterijskim delovanjem proti klinično pomembnim bakterijskim sevom in biokompatibilnostjo. Vzporedno retrospektivno analiziramo stopnjo okužbe z vsadki v klinični praksi v zadnjih desetih letih in prospektivno spremljamo incidenco okužb v naslednjih treh letih.
Projektni konzorcij sestavlja pet partnerjev iz različnih strok: znanosti o materialih in koroziji, strojništva, ortopedske kirurgije, zobne implantologije, mikrobiologije, biotehnologije in statistike.
MultiPart – Inovativni pristopi za izboljšanje zdravja in počutja ljudi na antropogeno motenih območjih na osnovi multi-participativnega raziskovanja – prof. dr. Milena Horvat
Projekt MultiPart omogoča aktivno sodelovanje prebivalcev in drugih deležnikov pri raziskovanju povezav med okoljskimi obremenitvami in zdravstvenimi tveganji v spodnji Soški dolini. Projekt združuje znanstvenike, lokalne prebivalce, industrijo, nevladne organizacije in odločevalce pri iskanju trajnostnih rešitev za zdravo bivanje. S pomočjo prenosnih senzorjev bodo prebivalci spremljali onesnaženost zraka in svojo izpostavljenost, sodelovali pri biomonitoringu, prispevali biološke vzorce ter pomagali razvijati modele napovedovanja izpostavljenosti. V sklopu delavnic in fokusnih skupin bodo skupaj z raziskovalci analizirali podatke in sooblikovali priporočila za izboljšanje okolja. Projekt krepi zaupanje med znanstveniki in skupnostjo, izboljšuje dostop do informacij in omogoča hitrejše ter učinkovitejše reševanje okoljskih izzivov. S soustvarjanjem rešitev MultiPart prispeva k boljšemu življenjskemu okolju in zdravju prebivalcev.
GRAVITACIJA – Umetna inteligenca za znanost – prof. dr. Sašo Džeroski
Projekt AI4Sci razvija napredne metode umetne inteligence in demonstrira njihovo uporabnost na različnih področjih znanosti. Vrste metod umetne inteligence, ki jih obravnava, vključujejo metode razložljivega strojnega učenja, metode učenja temeljnih modelov (angl. foundation models), metode za avtomatizirano znanstveno modeliranje in semantične tehnologije za odprto znanost. Podoročja znanosti, na katerih omenjene metode umetne inteligence uporabljamo so predvsem znanosti o materialih in znanosti o življenju (vključno s personalizirano medicino, biologijo rastlin in okoljskim modeliranjem), kot tudi matematika in računalništvo. Projekt koordiniramo na IJS, v njem pa sodelujeta Univerzi v Ljubljani in Mariboru, Kemijski Inštitut in Nacionalni Inštitut za Biologijo.
GRAVITACIJA – Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko – dr. Simon Krek
Cilj projekta je doseči boljše razumevanje jezika, zgodovine, človeka in družbe z uporabo sodobnih jezikovnih tehnologij ter tehnologij umetne inteligence. Med izzivi so izboljšanje velikih jezikovnih modelov z vključevanjem jezikovnih podatkov z namenom zmanjšanja halucinacij, izboljšanja jezikovnega znanja v zapletenih situacijah in v jezikih, podprtimi z manj viri, kot je npr. slovenščina. Poleg tega je predvideno izboljšanje modelov za govorjeni jezik in za prepoznavo domensko specifičnega govora, izdelava multimodalnih modelov ter evalvacija modelov na specifičnih nalogah, kot so figurativni jezik in pragmatika, detekcija pristranskosti, zdravorazumsko sklepanje, parafraziranje in računalniška folkloristika.
ERA Chair AutoLearn – dr. Tome Eftimov
AutoLearn-SI je €2,5-milijonski projekt, financiran v okviru #HorizonEU, na Institutu Jožef Stefan (IJS) v Sloveniji, ki vzpostavlja vrhunsko raziskovalno skupino ERA Chair za razvoj avtomatiziranega strojnega učenja in optimizacije (AutoML in AutoOPT). Vključuje najsodobnejše metode AutoML/AutoOPT v raziskave in izobraževanje, podpira nacionalne reforme in krepi možnosti pridobivanja sredstev Evropske Unije. Projekt temelji na treh ključnih vertikalnih stebrih – Eksperimentalne baze podatkov, Učenje reprezentacij in Avtomatizirana izbira/konfiguracija algoritmov – ter dveh horizontalnih stebrih: Enociljna optimizacija (SOO) in Večrazredna klasifikacija (MLC). Pod vodstvom ERA Chair Holderja iz ZDA AutoLearn-SI spodbuja mednarodno sodelovanje s partnerji iz Francije, Nemčije, Nizozemske in Belgije ter omogoča prenos znanja v Severno Makedonijo in druge države širšega evropskega raziskovalnega prostora. Projekt krepi raziskovalne zmogljivosti, sodelovanje deležnikov in vodilno vlogo Slovenije v avtomatiziranem strojnem učenju in optimizaciji ter prispeva k regionalni odličnosti pri odločanju, podprtem z umetno inteligenco.
SQUASH – prof. dr. Andrej Zorko
Slovensko središče za kvantno znanost (SQUASH) je inovativen program, ki se osredotoča na usposabljanje in karierni razvoj podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev na področju kvantnih znanosti. Program je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije.
Naša vizija je širiti meje kvantnih znanosti in tehnologij s podpiranjem vrhunskih raziskav nadarjenih podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev z vsega sveta. Svoje inovativne raziskovalne ideje bodo lahko razvili na različnih področjih kvantnih teorij, kvantnih materialov, kvantnih tehnologij in kvantnega računalništva ter informacij. Poleg podpore pri kariernem razvoju SQUASH omogoča tudi pridobivanje prenosljivih veščin in vzpostavitev mednarodne mreže povezav, saj v programu sodeluje 45 priznanih akademskih in neakademskih pridruženih partnerjev iz Slovenije, EU in širše.
13.00
Velika predavalnica
Vabljeno predavanje: Kaj povzroča amiotrofično lateralno sklerozo?
Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene zgornje in spodnje motorične nevrone ter vodi do smrti zaradi dihalne odpovedi. Približno 50% bolnikov umre v treh letih po pojavu prvih simptomov, medtem ko jih 80% umre v petih letih. Bolezen običajno prizadene posameznike v srednjem in poznejšem življenjskem obdobju, pri čemer je povprečna starost pojavitve okoli 56 let, z rahlo večjo pojavnostjo pri moških. Čeprav ALS prizadene enega izmed 300 ljudi, njene zaskrbljujoče napovedi dajejo vtis, da gre za redko bolezen. Razumevanje vzrokov ALS je ključno za razvoj učinkovitih terapij. Čeprav je znano, da genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo, se vse bolj pojavljajo dokazi o vplivu vnetja, presnove holesterola ter poškodb DNK in transkriptoma. V predavanju bom pojasnil, kako kombinacija genetike, transkriptomike, epigenetike in epidemiologije ponuja jasnejšo sliko o vzrokih in dejavnikih za nastanek ALS, kar nam pomaga pri razvoju novih pristopov k zdravljenju.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
prof. dr. Ammar Al-Chalabi
King’s College London, Velika Britanija
13.00
Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča (ICJT), Reaktorski center Podgorica, IJS
Svečana podelitev nagrad natečaja “Energija in jedrska tehnologija“
Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča (ICJT) je jeseni razpisal nagradni natečaj “Energija in jedrska tehnologija”. Namen natečaja je spodbujati ustvarjalnost in ozaveščati o pomenu energije in jedrske tehnologije v današnjem času. Sodelovali so lahko osnovnošolci zadnje triade ter srednješolci, in sicer z izdelavo makete, modela ali druge ponazoritve naprave ali zgradbe, povezane z energijo ali jedrsko tehnologijo. Tekmovali so lahko posamezno ali v skupini do treh učencev. Prejeli smo 26 izdelkov, ki jih je ocenila strokovna žirija. Svečana razglasitev rezultatov bo v torek, 25. 3. 2025 ob 13. uri.
Nagrada za 5 najboljših bo dvodnevno potovanje v München, obisk tehniškega muzeja in ogled mesta.
Sreda, 26. marec
09.00
Institut "Jožef Stefan"
TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Obisk Osnovne šole “Dušana Bordona”
11.00
Velika predavalnica
Predstavitev dobitnikov RSF projektov Instituta “Jožef Stefan”
FUTURE
• Dr. Matej Krajnc, F1: METAGON (MEchanics, Topology, And Geometry of natural Optimizing Networks / Mehanika, topologija in geometrija naravnih optimizacijskih omrežij)
• Dr. Milica Perišić Nanut, B3, E8, B1: CAT-AI-THERAPY (CAthepsin Targeted Immunotherapy with Lab-Informed AI for Pancreatic Cancer Treatment / Ciljno usmerjena imunoterapija s katepsinom in umetno inteligenco za zdravljenje raka trebušne slinavke na podlagi laboratorijskih podatkov)
START
• Dr. Tanja Goričanec, F8: SMARTI (Small ModulAr Reactor Technology Innovation / Tehnološka inovacija majhnega modularnega reaktorja)
• Dr. Mitja Kelemen, F2 in F5: IVI ( Ion-Vacancy Implanter / Implantator za izdelavo kvantnih sistemov v bližini površine)
• Dr. Marko Jamšek, E1: MORPHEUS (Modular robotic platform for usability studies of the human exoskeleton / Modularna robotska platforma za študije uporabnosti človeškega eksoskeleta)
• Dr. Janja Snoj Tratnik, O2, F9,E7: REFINE( Refined estimation of environmental exposure in vulnerable population groups and its biological and health impact / Izpopolnjena ocena okoljske izpostavljenosti pri ranljivih skupinah prebivalstva ter njenega biološkega in zdravstvenega vpliva)
IND
B-Yeast (Nova platforma za pripravo nanoteles v mikroorganizmih) – Gašper Žun, mag. biokem., B2
V okviru aplikativnega projekta Gašper Žun in sodelavci razvijajo novo platforma za produkcijo nanoteles. Gre za biološke molekule, del imunskega odziva kamelidov, ki se izredno specifično in močno vežejo na svoje tarčne molekule. Tako jih označijo (npr. diagnostika) ali pa omogočajo njihovo delovanje (npr. terapija za infekcijske bolezni). Razlog tako omejene uporabe je njihova relativno težavna – draga in počasna – priprava, zato so nanotelesa danes dostopna samo v zelo donosnih biotehnoloških in farmacevtskih panogah. Nova platforma, ki posnema imunski odziv (kamelidnih) živali, bo hitrejša, cenejša, etično nesporna, hkrati pa bodo končni produkti vsaj primerljive, če ne celo višje kvalitete od danes dostopnih produktov.
SugarHeal (Okolju prijazna izdelava obližev za celjenje kroničnih ran ) – Doc. dr. Ita Junkar, F4
Skupina pod vodstvom izr. prof. dr. Ite Junkar je razvila napredno tehnologijo 3D biotiska za izdelavo inovativnih večfunkcionalnih obližev. Ti so narejeni iz odpadnih delov sladkornega trsa in obogateni z naravnimi antibakterijskimi učinkovinami, kar pospešuje celjenje kroničnih ran, zmanjšuje tveganje za okužbe ter izboljšuje udobje pacientov. Projekt SugarHeal s pomočjo naprednih zelenih tehnologij omogoča personalizirano oskrbo ran, hkrati pa s trajnostnim pristopom industrijske odpadke pretvarja v visokotehnološke medicinske rešitve prihodnosti.
AUPROTEX (Kontaktna protimikrobna zaščita za takotična profesionalna oblačila ) – Dr. Lea Gazvoda, K9
Cilj projekta med Institutom »Jožef Stefan« (dr. Lea Gazvoda s sodelavci) in slovenskim proizvajalcem taktičnih oblačil UF PRO je stabilen nanos funkcionaliziranih nanodelcev zlata na tekstil. Uporaba protimikrobnih funkcionaliziranih in inertnih nanodelcev zlata bi bila novost na trgu in predstavlja varno alternativo trenutnim pomanjkljivim tehnikam obdelave tekstila. Glavna prednost nove tehnologije je v njeni možnosti uporabe kemije na površini, ki omogoči delovanje proti patogenom brez sproščanja ali posredne tvorbe katere koli aktivne snovi. Področje ureja Evropska regulativa o biocidih (EU) 528/2012. Tehnologija ima poleg uporabe v taktičnem segmentu oblačil tudi globalni tržni potencial v medicini, turizmu in gospodinjstvu, kar odpira možnosti za prenos tehnologije v prakso.
SING: Sistem za Sprotni Izračun porazdelitve Nevtronskega fluksa in Gama doznih polj – dr. Anže Pungerčič, F8:
Na Institutu “Jožef Stefan” dr. Anže Pungerčič s sodelavci razvija sistem za simulacijo nevtronskega fluksa, spektra nevtronov, reakcijskih hitrosti, doznega polja gama žarkov in kopičenja sevalnih poškodb v jedrskem reaktorju v realnem času med obratovanjem reaktorja. Z uporabo hibridne metode fisijskih matrik na grafičnih procesorjih (GPU) bo simulator omogočal do 100-krat hitrejše izračune kot obstoječe metode, ki so izjemno računsko zahtevne. Prvi preizkus bo izveden na raziskovalnem jedrskem reaktorju TRIGA na IJS, nato pa bo sistem razširjen na druge raziskovalne in male modularne reaktorje (SMR), ki se razvijajo za komercialno uporabo.
AERODROPS (Detekcija respiratornih kapljic v zraku) – prof. dr. Maja Remškar, F5
Skupina pod vodstvom prof. dr. Maje Remškar je kot prva razvila prenosno, cenovno ugodno in uporabniku prijazno napravo za selektivno merjenje koncentracije respiratornih kapljic v zraku. Naprava signalizira povečano koncentracijo respiratornih kapljic v zraku, ki so potencialno okužene. S tem se nadzira širjenje respiratornih bolezni, še posebno v zimskih mesecih, v prostorih, kjer je veliko ljudi, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, zdravstvenih domovih in negovalnih ustanovah, pa tudi v fitnes centrih in v športnih dvoranah. V kovinski industriji naprava zazna prisotnost kapljic hladilno-mazalnih sredstev, ki zaradi vsebnosti protimikrobnih učinkovin ogrožajo zdravje zaposlenih. Naprava je primerna tudi za alarmiranje povečanih koncentracij respiratornih kapljic, ki jih sproščajo živali z obolenjem dihal, kar prispeva k nadzoru bolezni živali in zaščiti rejcev.
13.00
Velika predavalnica
Vabljeno predavanje: Vesoljsko smučanje za zdravje
Tehnologija omogoča, da je v tem stoletju človek ves čas prisoten tudi v vesolju, vendar z neželenimi posledicami breztežnosti, zaradi katerih ima ob vrnitvi na Zemljo lahko velike težave. V vesolju astronavti sicer izvajajo dnevno vadbo, vendar kljub temu izgubljajo kostno in mišično maso, zlasti v nogah, nastanejo pa tudi spremembe v srčnožilnem sistemu. Zato za prihodnje vesoljske misije razvijamo opremo in strategije telesne vadbe – protiukrepe, s katerimi bi ohranili zdravje astronavtov, kar bo še posebej pomembno med dolgim potovanjem na Mars. Trenutno je najbolj optimalna vadba tista, ki simulira smučanje. S kolegi z Univerze v Ljubljani (Medicinska fakulteta in Fakulteta za šport), slovenskimi podjetji in raziskovalnimi ekipami z vsega sveta raziskujemo, kako učinkuje ta novi vadbeni protiukrep – vesoljsko smučanje. Ni naključje, da razvijamo in proučujemo vesoljsko smučanje prav v Planici, svetovnem centru smučarskih poletov. V predavanju bom predstavil simulacijo vesoljskega smučanja in rezultate tega treninga.
prof. dr. Igor Mekjavić
Raziskovalni center Evropske vesoljske agencije (ESA) v Planici in Institut “Jožef Stefan”, Ljubljana, Slovenija
15.00
Velika predavalnica
PODELITEV NAGRADE ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA
Institut “Jožef Stefan” tudi letos podeljuje zlati znak Jožefa Stefana, s katerim želi spodbuditi mlade ljudi k še večji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem področju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospodarstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo.
Zlati znak podeljujemo avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih iz naravoslovnotehniških, matematičnih, medicinskih in biotehniških ved.
Zlati znak Jožefa Stefana je zlat kovanec z reliefom glave Jožefa Stefana, vgraviranim imenom nagrajenca, zaporedno številko znaka in datumom podelitve.
Odbor za podelitev zlatega znaka sestavljajo:
– prof. dr. Maja Ravnikar
– prof. dr. Mitjan Kalin
– prof. dr. Peter Križan
– prof. dr. Jadran Lenarčič, predsednik
– prof. dr. Nataša Zabukovec Logar
Četrtek, 27. marec
10.00
Institut "Jožef Stefan"
TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Zavod “Kajžica”, Kranj
11.00
Velika predavalnica
Vrhunska oprema Instituta “Jožef Stefan”
Slovenska tovarna umetne inteligence – prof. dr. Sašo Džeroski, prof. dr. Andrej Filipčič, dr. Jan Jona Javoršek
Proteomski laboratorij z novim masnim spektrometrom – prof. dr. Marko Fonovič
Center za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo (CEMM) – prof. dr. Miran Čeh
Vodna aktivacijska zanka KATANA – prof. dr. Luka Snoj
Zanka za aktivacijo vode KATANA, ki je del raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA na Inštitutu Jožef Stefan, je zaprta zanka za aktivacijo vode, ki služi kot dobro definiran in stabilen vir nevtronov in gama žarkov visokih energij. Namen te eksperimentalne naprave je študij sevalnih doz okoli vodne hladilne zanke prihodnjih fuzijskih reaktorjev, kot sta ITER in DEMO. Za licenciranje bodočih fuzijskih naprav bodo namreč potrebne validirane računske metode za izračun sevalnega polja v okolici hladilnega sistema. Napredne računske metode so v razvoju, vendar je pred njihovo uporabo potrebna validacija oziroma preverite z eksperimenti. Na svetu primernih eksperimentalnih naprav še ni. Zato smo zgradili obsevalno napravo KATANA, ki je specializirana za eksperimentalno validacijo računskih metodologij.
13.00
Velika predavalnica
Vabljeno predavanje: Povezava med strukturo in lastnostmi v perovskitnih oksidih
Perovskiti predstavljajo obsežno družino materialov s številnimi pomembnimi aplikacijami na področjih, kot so dielektriki, superprevodnost in fotovoltaika. Z vidika strukturne kemije je osnovni perovskit, ABO3, izhodišče za številne vrste struktur, ki nastanejo s substitucijami na mestih A in B, kristalografskim urejanjem na teh mestih, medsebojnim zraščanjem z drugimi vrstami struktur in z znatnimi stopnjami praznin na mestih A in O. Približno 80% stabilnih kemijskih elementov je mogoče vključiti v perovskitne strukture in iz njih izpeljane strukture, kar ponuja veliko možnosti za kemijske manipulacije, ki vplivajo na spremembe fizikalnih lastnosti. Predstavil bom izbrane primere medsebojno zraščenih materialov in dvojnih perovskitov z ureditvijo kationov na mestu B v okviru nizkodimenzionalnega in geometrično frustriranega magnetizma.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
prof. dr. John E. Greedan
Univerza McMaster, Hamilton, Kanada
Petek, 28. marec
11.00
Velika predavalnica
Vabljeno predavanje: Ali res potrebujemo (še) psihološko varnost?
V sodobnem delovnem okolju je psihološka varnost ključna za odprto komunikacijo, zaupanje in spoštovanje med sodelavkami in sodelavci. Ko se ljudje počutijo varne pri izražanju idej in postavljanju vprašanj, lahko organizacije spodbujajo proaktivnost in inovativnost na vseh ravneh. Pomemben vidik tega je tudi medgeneracijsko sodelovanje, saj združevanje različnih izkušenj in perspektiv vodi do boljših rešitev in večje ustvarjalnosti. Na predavanju bomo raziskali, kako ustvariti delovne pogoje, ki omogočajo medsebojno učenje, odprt dialog in skupen razvoj. S praktičnimi primeri in strategijami bomo naslovili, kako lahko vodje in ekipe gradijo varno in spodbudno okolje za vse generacije.
Eva Boštjančič je redna profesorica za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete (Univerza v Ljubljani). Raziskovalno se ukvarja s področjem talentov, medkulturno inteligentnostjo, vodenjem v organizacijskem okolju, z vračanjem na delo po izgorelosti oz. po daljši bolniški odsotnosti idr.. Ob tem tudi svetuje, vodi delavnice, predava zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju ter ureja spletno stran www.psihologijadela.com.
prof. dr. Eva Boštjančič
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija
13.00
Velika predavalnica
Vabljeno predavanje: Raziskovanja pod gladino morja
Priznani fotograf Arne Hodalič nam bo predstavil različne fotoreportaže pod skupnim imenovalcem raziskovanja pod gladino morja. Med največje strasti tega priljubljenega fotografa, biologa, popotnika, novinarja, potapljača in jamarja sodita podvodna arheologija in raziskovanje morja in tokrat bo v ospredje postavil nekaj podvodnih zgodb z različnih delov sveta. Hodalič je znan po svojih odpravah v najrazličnejše kraje sveta, objavljal je v večini najprestižnejših mednarodnih in domačih medijev in je luciden in tankočuten pripovedovalec svojih doživetij. Obeta se nam vrhunski potop.
Arne Hodalič
Priznani slovenski fotograf, nekdanji vojni reporter in popotnik
13.00
Institut "Jožef Stefan"
TEDEN ODPRTIH VRAT IJS: Pedagoška fakulteta Ljubljana, Oddelek za fiziko in tehniko
Sobota, 29. marec
9.00–14.00
Pred glavno stavbo IJS, Jamova 39
9.30–14.30
Na Reaktorskem centru Podgorica
DAN ODPRTIH VRAT IJS 2025
Dan odprtih vrat se s prvimi ogledi na Institutu na Jamovi 39 začne ob 9. uri. Predstavitve se začenjajo vsako polno uro in trajajo eno uro. Ob 10., 11. in 12. uri bo vodenje tudi v angleščini. Zadnji ogledi se začnejo ob 13. uri. Parkiranje na Jamovi 39 ni mogoče, obiskovalci lahko parkirajo na parkirišču sosednje Fakultete za matematiko in fiziko, Jadranska ulica 15, število parkirnih mest je omejeno.
Na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani, Brinje 40, se predstavitve začnejo ob 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 in 13.30. Predstavitve so mogoče tudi v angleščini glede na želje obiskovalcev. Za vstop v Reaktorski center je obvezen osebni dokument (osebna izkaznica, potni list). Obiskovalci se lahko tja pripeljejo sami in tam parkirajo. Organiziran je tudi brezplačni avtobusni prevoz na relaciji IJS Jamova – Reaktorski center Podgorica. Kapaciteta avtobusnega prevoza je omejena.
Vozni red:
Avtobus Jamova – Reaktor: 09.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. Avtobus Reaktor – Jamova: 09.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30.
Z željo, da se lahko razvije tudi pogovor, smo omejili število udeležencev na predstavitvi posameznega programskega sklopa. Vsi ogledi so brezplačni, predhodna prijava ni potrebna. Prosimo za dosledno upoštevanje varnostnih navodil, danih s strani osebja IJS, še posebej laboratorijskega osebja.
Prosto sprehajanje po laboratorijih Instituta zaradi varnostnih razlogov ni dovoljeno, zato prosimo, da se držite skupine.
Fotografiranje v prostorih IJS in na zunanjih površina IJS je brez pisnega soglasja prepovedano. Za razumevanje se zahvaljujemo!
Na dogodkih v okviru Stefanovih dnevov bo potekalo fotografiranje in/ali snemanje z namenom promocije dogodka oziroma poročanja o dogodku.
PROGRAMSKI SKLOPI
1. Snov, internet, biotehnologija
– predstavitve potekajo na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.
Programski sklop 1.1: Dotaknimo se nevidnega
F3 – Odsek za tanke plasti in površine
Osnovna dejavnost odseka so raziskave in razvoj trdih zaščitnih prevlek, to so le nekaj mikrometrov debele plasti zelo trdih materialov, s katerimi orodja in strojne dele zaščitimo pred obrabo in s tem povečamo njihovo obstojnost.
F1 – Odsek za teoretično fiziko
Odsek se ukvarja s fiziko osnovnih delcev, predvsem s fenomenologijo osnovnih delcev, poenotenjem interakcij in problemom več teles, potem s fiziko trdne snovi, denimo z relaksorji, kvantnimi pikami, visokotemperaturno superprevodnostjo, nanofiziko in kompleksnimi mrežami ter s fiziko mehke snovi in biofiziko, torej s tekočimi kristali, koloidi, DNA, virusi in lipidnimi vesikli.
F5 – Odsek za fiziko trdne snovi
Odsek se ukvarja s preučevanjem novih sistemov, ki kažejo izredne lastnosti na različnih skalah: od molekulske (nanometrske) do kristalne (milimetri). Raziskovalce zanimajo predvsem njihove elektronske, optične ali pa magnetne lastnosti.
Programski sklop 1.2: Majhno je pomembno
F2 – Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij
Odsek F2 izvaja osnovne ter aplikativne raziskave na področju atomske in jedrske fizike. V okviru odseka deluje tudi Ekološki laboratorij z mobilno enoto ELME, ki v primeru jedrske ali radiološke nesreče pod okriljem Civilne zaščite Republike Slovenije ugotavlja prisotnost radioaktivnih snovi v okolju. Med obiskom si boste lahko ogledali vozila in opremo ELME ter sodelovali pri izvedbi osnovnih okoljskih meritvah radioaktivnosti.
CEMM – Center za elekt. mikroskopijo in mikroanalizo
Vrstični elektronski mikroskop (SEM) se uporablja predvsem za preiskovanje morfologije materialov in strukture površin, presevni elektronski mikroskop (TEM) pa raziskovalcem omogoča vpogled v notranjo zgradbo materialov na atomarnem nivoju. Uporaba namenskih detektorjev raziskovalcem omogoča določevanje kemijske sestave in dodatne analize preiskovanih materialov. V centru je zbrana tudi oprema za pripravo SEM- in TEM- vzorcev.
F4 – Odsek za tehnologijo površin
Odsek se ukvarja z obdelavo površin različnih materialov in izdelkov, ki jih uporabljajo raziskovalni in industrijski partnerji iz Slovenije in tujine. Za obdelavo materialov raziskovalci uporabljajo četrto agregatno stanje snovi, to je plinska plazma. Površine materialov analizirajo z vrhunskimi metodami za karakterizacijo površin in tankih plasti, med katere spadajo rentgenska fotoelektronska spektroskopija, masna spektrometrija sekundarnih ionov in mikroskopija na atomsko silo.
Programski sklop 1.3: Gradimo sodobni svet
K9 – Odsek za raziskavo sodobnih materialov
Raziskovalni program odseka je usmerjen v razvoj novih funkcionalnih keramičnih materialov na osnovi natančne kontrole njihove sinteze, ki vodi do priprave keramike, tankih plasti in delcev v področju velikosti od mikrometrskih zrn do dimenzij atomov. Z uporabo naprednih sinteznih postopkov raziskovalci pripravljajo materiale z vnaprej izbranimi funkcionalnimi lastnostmi, ki jih nadalje tudi učinkovito prilagajajo zahtevam posameznih aplikacij s področij elektronike, energetike, medicine in ekologije.
E5 – Laboratorij za odprte sisteme in mreže
Aktivnosti laboratorija so usmerjene v raziskave in razvoj omrežij naslednje generacije, telekomunikacijskih tehnologij, komponent in integriranih sistemov ter storitev in aplikacij informacijske družbe, predvsem tistih, ki zagotavljajo učinkovitejše in prodornejše uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja.
B3 – Odsek za biotehnologijo
Raziskovalci preučujejo biološke molekule mikrobiološkega, glivnega, rastlinskega in živalskega izvora za namene v humani in veterinarski medicini, za zaščito rastlin, pripravo kakovostne in varne hrane ter za varovanje okolja.
2. Biologija, kemija, fizika, robotika in informatika
– predstavitve potekajo na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.
Programski sklop 2.1: Od atoma do molekule, od molekule do življenja
F7 – Odsek za kompleksne snovi
Dejavnost odseka za kompleksne snovi obsega veliko različnih področij, od sinteze novih vrst nanomaterialov do temeljnih raziskav osnovnih eksitacij v kompleksnih sistemih. Med te vključujemo vse od nano-bioloških sistemov in biomolekul do superprevodnikov in nanožic. Eksperimentalne metode, ki jih uporabljajo raziskovalci so ustrezno zelo različne, od sintetične kemije in biomedicine do femtosekundne laserske spektroskopije in magnetometrije.
B2 – Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti
Odsek se ukvarja predvsem s temeljnimi raziskavami na področju proteinske biokemije, molekularne in celične biologije ter genetike, katerih namen je pridobivanje novih spoznanj na področju človeške in živalske patofiziologije v korist izboljšanja zdravja ljudi in živali.
K3 – Odsek za fizikalno in organsko kemijo
Na odseku se ukvarjamo z raziskavami fizikalno-kemijskih procesov na površinah trdih snovi, kot sta korozija in heterogena kataliza, ter s sintezo novih spojin. Sinergijo teh raziskav smo ustvarili na področju protikorozijske zaščite in funkcionalizacije materialov. Cilj je preučiti in pojasniti mehanizem zaščite in degradacije materialov v različnih okoljih. Tako pridobljeno znanje usmerjamo v nove raziskave in načrtovanje naprednih trajnostnih rešitev pri zaščiti materialov in razvoju novih katalizatorjev.
Programski sklop 2.2: Od Higgsovega bozona do največjih izzivov sodobne družbe
B1 – Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo
Raziskovalci preučujejo lastnosti proteaz in njihovih inhibitorjev ter mehanizme procesov, ki vodijo v programirano celično smrt in uravnavajo imunski odziv organizma, pri čemer so njihove raziskave usmerjene v razumevanje vloge proteaz v različnih patoloških procesih, kot npr. pri rakavih obolenjih, revmatoidnem artritisu in osteoartritisu ter različnih nevrodegenerativnih obolenjih. Poleg tega raziskovalci preučujejo temeljne molekularne mehanizme v bioloških sistemih na atomskem nivoju s poznavanjem in razumevanjem tridimenzionalnih struktur makromolekul in njihovih kompleksov z namenom identifikacije in validacije tarč za načrtovanje zdravil.
F9 – Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev
Z uporabo velikanskih aparatur raziskovalci raziskujejo najmanjše delce, iz katerih je sestavljen naš svet – elektrone, protone, kvarke itd. Raziskovalci tudi sodelujejo pri sestavljanju teh aparatur, simulirajo njihovo delovanje in analizirajo podatke, ki jih z njimi pridobijo.
K7 – Odsek za nanostrukturne materiale
Raziskave na Odseku za nanostrukturne materiale so usmerjene v razvoj in študij tehnološko zanimivih anorganskih materialov s posebnimi fizikalnimi lastnostmi, ki izhajajo iz strukturnih in kemijskih pojavov na nanostrukturnem in atomskem nivoju. Naše raziskovalne dejavnosti obsegajo področja strukturne in funkcionalne keramike, magnetnih materialov, kompleksnih kovinskih zlitin, senzorjev, modeliranja, mineralov, materialov uporabnih v biomedicini in zdravstvu ter materiale pomembne za zeleno energijo. Končni cilj naših raziskav je pridobiti znanje, ki nam bo omogočilo krojenje lastnosti različnih materialov, kar bo omogočilo izboljšanje lastnosti funkcionalnih materialov ter inovativno načrtovati nove materiale s pomočjo naprednih metod izdelave.
Programski sklop 2.3: Kjer se igrajo roboti in dogajajo čudeži
E1 – Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko
Odsek razvija različna znanja o gibanju robotov in ljudi ter ta znanja uporabljamo v industriji, vrhunskem športu in medicini. Ta znanja in dolgoletne izkušnje raziskovalci združujejo na sodobnih tehničnih področjih, kot so napredna avtomatizacija, inteligentna in servisna robotika, ter na človeških ciljnih področjih biokibernetike in ergonomije.
K1 – Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo
Na Odseku raziskujemo predvsem na področju kemije fluora. Fluor je eden najzanimivejših elementov periodnega sistema, njegove spojine pa že s pridom uporabljamo v vsakdanjem življenju. Ukvarjamo se tudi z reševanjem ekološke in tehnološke problematike ter z izobraževanjem in popularizacijo naravoslovnih znanosti.
Šola eksperimentalne kemije, ki v okviru Odseka deluje že preko 30 let, z raznolikimi delavnicami omogoča eksperimentiranje in odkrivanje lastnosti snovi predvsem mlajšim generacijam. Z zanimivimi eksperimenti želimo obiskovalce pritegniti in jih potegniti v svet kemije in naravoslovja ter spodbuditi njihovo radovednost.
E8 – Odsek za tehnologije znanja
Naše delo se osredotoča na razvoj in izpopolnjevanje tehnologij umetne inteligence. Zbiramo raznovrstne podatke, na podlagi katerih z metodami podatkovne znanosti odkrivamo skrite vzorce in novo znanje, z metodami strojnega učenja pa avtomatsko gradimo napovedne modele, ki jih uporabimo na širokem spektru aplikacij s področij medicine, kmetijstva, ekologije, matematike, fizike, jezikoslovja in drugih. Z razvitimi tehnologijami rešujemo raznovrstne izzive, med katerimi so zaznavanje lažnih novic in sovražnega govora, avtomatsko zapisovanje govora, trajnostno upravljanje v kmetijstvu, upravljanje varnosti v jedrskih elektrarnah, podpora bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, postavljanje diagnoze Alzheimerjeve bolezni na podlagi govora, pa vse do napovedovanja porabe energije vesoljskih sond.
3. Znanje, sistemi, materiali, okolje
– predstavitve potekajo na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.
Programski sklop 3.1: Ali smo (naj)pametnejši?
E9 – Odsek za inteligentne sisteme
Osnovni cilji odseka so preučevanje teoretičnih osnov inteligentnih sistemov in razvoj inteligentnih sistemov v aplikativne namene na področju inteligentnih informacijskih storitev, analize podatkov, inteligentnega preiskovanja spleta, podpore odločanju, inteligentnih agentov, govornih in jezikovnih tehnologij, inteligentnega doma, inteligentne proizvodnje in ekonomije.
K8 – Odsek za sintezo materialov
Na odseku sintetiziramo nove uporabne nanomateriale. Nanodelci imajo zaradi svoje majhne velikosti veliko večjo površino v primerjavi z volumnom in s tem tudi drugačne lastnosti kot večji volumenski delci. Naše delo zajema sintezo, funkcionalizacijo in analize magnetnih nanomaterialov za uporabo v medicini, tehniki in katalizi.
E2 – Odsek za sisteme in vodenje
Dejavnosti Odseka za sisteme in vodenje obsegajo analizo, vodenje in optimizacijo različnih sistemov in procesov. V tem okviru raziskovalci raziskujejo in razvijajo (i) nove metode in algoritme za avtomatsko vodenje, (ii) razvijajo postopke in programska orodja za podporo načrtovanju in gradnji sistemov za vodenje (iii) razvijajo specialne merilne in regulacijske module in (iv) gradijo celotne računalniško podprte sisteme za vodenje in nadzor strojev, naprav, oziroma industrijskih in drugih procesov. V dvajsetih letih obstoja je odsek za domače in tuje industrijske partnerje izvedel okrog 200 projektov.
Programski sklop 3.2: Življenje v čipih, čipi za življenje
K5 – Odsek za elektronsko keramiko
Odsek se ukvarja z uporabo keramičnih materialov v elektroniki: raziskovalci pripravljajo keramične materiale in določajo strukturne ter elektro-mehanske lastnosti.
E6 – Odsek za komunikacijske sisteme
Osnovna dejavnost odseka je raziskovanje, razvoj in načrtovanje sodobnih telekomunikacijskih omrežij ter iskanje novih postopkov za vzporedno in porazdeljeno računanje in računalniške simulacije.
F6 – Odsek za plinsko elektroniko
Na odseku raziskujejo materiale in plinska stanja, ki razkrivajo svet onkraj molekul in celo atomov. Raziskave so osredotočene na znanost o plinih in plinskih razelektritvah, plazemsko nanoznanost, kemijo in elektrokemijo, plazemsko biotehnologijo in biomedicino, napredno senzoriko, elektroniko površin in kristalov, napredno vakuumsko znanost in tehnologijo. Poslanstvo oddelka je navdihniti svet z znanstvenimi odkritji in inovativnimi tehnologijami s področja plinske elektronike za boljšo prihodnost.
Programski sklop 3.3: Stičišče naravnega in digitalnega
O2 – Odsek za znanosti o okolju
Dejavnost Odseka za znanosti o okolju je pestra in raznolika, kot je okolje samo. Prepletena je z različnimi raziskavami s področja naravoslovnih in celo družboslovnih znanosti, predvsem pa s kemijskimi, fizikalnimi, geološkimi in biološkimi, s katerimi definiramo naše okolje, družbo in človekove dejavnosti. Z raziskovalnim delom želijo raziskovalci pojasniti povezave med naravnimi procesi in človekovo dejavnostjo ter vplive te dejavnosti na zdravje ljudi in okolje.
E3 – Odsek za umetno inteligenco
Odsek se ukvarja z raziskovanjem in razvojem informacijskih tehnologij s poudarkom na tehnologijah umetne inteligence. V sodelovanju z domačimi in tujimi akademskimi organizacijami ter podjetji razvijajo rešitve, ki jih nato aplicirajo na različnih področjih, med drugimi v gospodarstvu, financah, izobraževanju in medicini. Poleg tega se na odseku posvečajo izobraževanju o etični in moralni uporabi umetne inteligence, pri čemer aktivno sodelujejo v različnih diskusijah.
E7 – Odsek za računalniške sisteme
Odsek se ukvarja z razvojem naprednih računalniških struktur in zmogljivih algoritmov za obdelavo velikih količin podatkov ter sistemov za učinkovito interakcijo med človekom in računalnikom. Raziskovalci namenjajo pozornost tudi samopopravljivim in samoorganizirajočim sistemom, modeliranju in optimiranju kompleksnih, dinamičnih in nedeterminističnih sistemov. V okviru navedenih raziskav raziskovalci razvijajo aplikacije na področjih proizvodnje, transporta, energetike, okoljske vzdržnosti, bioinformatike, zdravja in medicine.
4. Energija
– predstavitve potekajo v Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani, Brinje 40.
Programski sklop 4.1: Energija in jedrska tehnologija
Na ICJT Milana Čopiča izvajajo usposabljanja za jedrsko elektrarno Krško in varstva pred sevanji s področji uporabe virov sevanja v industriji, medicini in raziskovani dejavnosti. Širšo javnost informirajo o delovanju jedrskih elektrarn, pridobivanju energije in ravnanju z radioaktivnimi odpadki.
Programski sklop 4.2: Ogled jedrskega reaktorja
Reaktor, ki nepretrgoma in brez nesreč obratuje že več kot 50 let, igra pomembno vlogo pri razvoju jedrske tehnologije in varnostne kulture v Sloveniji. Od vsega začetka je predstavljal središčno točko, okoli katere se je razvijala moderna tehnologija in to ne samo jedrska: številni uspešni strokovnjaki na področju računalništva, informatike, energetike, varstva pred sevanjem, tehnike, itd. so s svojim delom začeli na reaktorju. Reaktor je v svetu dobro znan in ga v strokovnih krogih radi navajajo za zgled, kaj vse se da narediti tudi z majhnim raziskovalnim reaktorjem in majhnimi sredstvi. Uporablja se ga za izobraževanje, raziskave ter izdelavo izotopov.
Programski sklop 4.3: R4 - Odsek za reaktorsko tehniko in O2 – Odsek za znanosti o okolju
Odsek za reaktorsko tehniko se osredotoča na raziskave, izobraževanje, svetovanje in izvedenstvo na področju jedrske tehnike in jedrske varnosti fisijskih reaktorjev (generacije 2, 3 in 4) ter fuzijskih reaktorjev. Raziskave, s katerimi se ukvarja Odsek, spadajo v širše področje jedrske tehnike in varnosti. Interdisciplinarne raziskave povezujejo med seboj termohidravlične, trdnostne in varnostne analize ter eksperimentalne rezultate lastnega laboratorija THELMA.
Dejavnost Odseka za znanosti o okolju je pestra in raznolika, kot je okolje samo. Prepletena je z različnimi raziskavami s področja naravoslovnih in celo družboslovnih znanosti, predvsem pa s kemijskimi, fizikalnimi, geološkimi in biološkimi, s katerimi definiramo naše okolje, družbo in človekove dejavnosti. Z raziskovalnim delom želijo raziskovalci pojasniti povezave med naravnimi procesi in človekovo dejavnostjo ter vplive te dejavnosti na zdravje ljudi in okolje.
Programski sklop 4.4: F2 – Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij: Pospeševalnik
Tandetronski ionski pospeševalnik na odseku za fiziko nizkih in srednjih energij (F2) je edini raziskovalni pospeševalnik v državi. Pospeševanje ionov poteka elektrostatsko v istosmernem električnem polju, za katerega poskrbi usmernik z napetostjo do 2 MV (dva miljona voltov). Pospeševalnik sodi med tehnološko najboljše elektrostatske pospeševalnike na svetu. Z njim izvajamo osnovne raziskave na področju jedrske in atomske fizike poleg tega pa opravljamo še interdisciplinarne razsikave iz področij kot so preučevanje materialov, fuzija, biologija, shranjevanje energije, medicina, farmacija in arheometrija.