Kvantne spinske tekočine so stare toliko kot kvantni magnetizem: sploh prvi rešen model kvantnega magnetizma, Heisenbergova veriga spinov 1/2 (Bethe, 1931), je kvantna spinska tekočina. Skoraj stoletje kasneje je to področje raziskav dejavnejše kot kadarkoli prej, s številnimi posplošitvami, vključno z dvodimenzionalnimi modeli, in številnimi spojinami, katerih lastnosti ni mogoče razumeti v okviru magnetnega reda dolgega dosega. V predavanju bo predstavljen pregled najpomembnejših prebojev od zgodnjih osemdesetih let naprej, od Haldaneove domneve o verigi spinov 1, spinskih tekočin z naključno valenčno vezjo kot predhodnicah superprevodnosti, algebraičnih spinskih tekočin do antiferomagneta spinov 1/2 na mreži kagome. Končali bomi z modelom Shastryja in Sutherlanda ter njegovo privlačno eksperimentalno uresničitvijo SrCu₂(BO₃)₂, v kateri se pojavita zaporedje magnetizacijskih platojev in s tlakom povzročena kritična točka, ki je analogna tisti pri vodi.

Nande Vidmar (1899–1981) je bil eden ključnih predstavnikov likovne umetnosti na Slovenskem, ki je deloval od dvajsetih do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. V njegovih delih, kjer je avtor obravnaval predvsem socialnokritično, kmečko ter delavsko tematiko, se zrcalijo značilnosti sočasnih evropskih umetnostnih tokov od ekspresionizma, nove stvarnosti, socialnega in barvnega realizma do intimizma. Nandeta Vidmarja štejemo med tvorce slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, ki pa je svoje znanje plemenitil tudi na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je v svojem slikarskem opusu še utrdil svoj čut do socialno kritičnih tem. Tako predstavlja vez med generacijo ekspresionističnih umetnikov in novo generacijo umetnikov barvnega realizma, ki se uveljavi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Zaradi umika iz javnega življenja v desetletju po drugi svetovni vojni sta njegovo ime in opus nekoliko potonila v pozabo. Z veliko retrospektivno razstavo leta 2019, ki ji je sledila donacija del Galeriji Božidar Jakac, so tam za javnost lani odprli stalno postavitev njegovih del. Tako se Nande Vidmar  zasluženo vrača v patrimonij pomembnih slovenskih slikarjev prve polovice 20. stoletja. Del fonda Galerije Božidar Jakac bo kronološko prikazan tudi v Galeriji Instituta “Jožef Stefan”.

 

Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac

Po mnenju mnogih je kristalografija najpomembnejše znanstveno področje, ki stoji za hitrim znanstvenim in tehnološkim napredkom 20. stoletja. Omogočila nam je pokukati v atomsko strukturo snovi in nam ponudila ogromno informacij o materialih okoli nas, od mineralov do beljakovin. Ključna kristalografska metoda za ta uspeh je bil uklon rentgenskih žarkov. Toda ta metoda ima svoje omejitve, od katerih je najpomembnejša ta, da zahteva relativno veliko količino proučevanega materiala. Pred kratkim se je pojavila alternativa uklonu rentgenskih žarkov, ki nima te omejitve: trodimenzionalni uklon elektronskih žarkov. Ta metoda ponuja podobne informacije kot uklon rentgenskih žarkov, vendar pri milijonkrat manjši količini proučevane snovi. V predavanju bomo spoznali to metodo, njen hiter razvoj v petnajstih letih od njene uvedbe ter vpliv, ki ga je in bo imela na področja znanosti o materialih, kemije in molekularne biologije.

Parabolični poleti poustvarijo resnično breztežnostno stanje in se lahko uporabljajo za preučevanje akutnih učinkov. Parabolični leti lahko poustvarijo tudi gravitacijo Lune in Marsa. Ti leti, ki so bili sprva uporabljeni za urjenje astronavtov, se zdaj uporabljajo predvsem za tehnično testiranje vesoljske opreme ali za znanstvene poskuse. V tej predstavitvi bodo predstavljeni tako tehnični vidiki kot tudi fiziološki vidiki paraboličnih letov. Predstavljeno bo tudi, kako lahko parabolični leti pomagajo rešiti nekatere zastrašujoče izzive človeškega raziskovanja Lune in Marsa.

Onesnaževala, ki vzbujajo zaskrbljenost, so številne snovi, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a smo se njihovih potencialnih negativnih učinkov začeli zavedati šele v zadnjem času. Prav zato so raziskovalci pričeli preučevati njihovo prisotnost, ki je običajno v sledovih, vire in potovanje v okolju ter možne neželene učinke na ljudi in druge organizme. Med ta onesnaževala spadajo ostanki zdravilnih učinkovin in sredstev za osebno nego ter industrijske kemikalije, kot so denimo bisfenol A in njegovi nadomestki. V predavanju bodo predstavljeni viri teh spojin v odpadnih vodah in okolju, primerjava učinkovitosti konvencionalnih bioloških čistilnih naprav z naprednimi postopki čiščenja odpadnih vod in možnosti omejitev vstopa zaskrbljujočih onesnaževal v okolje. Pri tem bomo, poleg učinkovitosti odstranjevanja modelnih spojin, spoznali tudi kinetiko razgradnje izbranih onesnaževal, tvorbo  presnovnih in transformacijskih produktov in celotno strupenost ostankov teh onesnaževal v okolju.

»International Masterclasses« iz fizike osnovnih delcev nudijo gimnazijcem enkratno priložnost, da se sami spoznajo s svetom kvarkov in leptonov, tako da izvedejo meritve na podatkih, zajetih pri eksperimentih v CERN-u in drugih raziskovalnih centrih po svetu, da se srečajo raziskovalci in se povežejo s svojimi vrstniki, dijaki iz drugih držav, in z njimi pregledajo rezultate in izmenjajo mnenja.

Dijaki bodo na enodnevnem dogodku s predstavitvami in delavnico, kjer bodo uporabili podatke, zajete z detektorjema ATLAS in  Belle II, spoznavali osnovne delce in sile, ki delujejo med njimi, ter uporabo tovrstnih delcev v sodobnih metodah zdravljenja s hadronsko radioterapijo. Dopoldne bodo raziskovalci z Instituta ”Jožef Stefan” v Ljubljani, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru predstavili fiziko osnovnih delcev, medicinsko fiziko in detektorje, ki jih uporabljamo pri naših raziskavah.

Na virtualnem sprehodu si bo možno ogledati notranjost detektorja Belle II, vmes pa bo obilo priložnosti za pogovor z raziskovalci, kako raziskujejo in kako preživljajo svoj čas v CERN-u in na Japonskem, predstavljene pa bodo tudi povezave med raziskovanjem zgradbe vesolja in uporabo odkritij v medicinske namene.

 

Na popoldanski delavnici ba na vrsti iskanje neznanih kratkoživih delcev z uporabo podatkov, ki so bili zajeti z detektorjema ATLAS in  Belle II. Predstavljena bosta simulacija radioterapije in obsevalni načrt, ki bo učinkovito zavrl rast tumorja, pri tem pa obvaroval občutljive organe oz. obolelo tkivo. Po odkritjih se bomo skupaj z dijaki iz drugih raziskovalnih centrov po svetu povezali s kontrolno sobo eksperimentov v video konferenco.

Večina sistemov umetne inteligence temelji na strojnem učenju, ki omogoča samodejno izgradnjo modelov za napovedovanje, kategorizacijo, gručenje in razlago podatkov. V prvem delu predavanja bodo predstavljene izbrane metode strojnega učenja za analizo relacijskih podatkov in omrežij, ki temeljijo na pretvorbi podatkov v učinkovitejšo tabelarično obliko. V drugem delu predavanja bo podan pregled izbranih metod učenja vektorskih predstavitev tekstovnih podatkov, zasnovanih na tehnologiji globokih nevronskih mrež. Izbor metod in odprtokodnih implementacij učnih algoritmov je predstavljen v monografiji Representation Learning: Propositionalization and Embeddings, ki je v soavtorstvu N. Lavrač, V. Podpečana in M. Robnik-Šikonje leta 2021 izšla pri založbi Springer.

Čeprav se zdi, da se ljudje zavedamo, kaj je tisto, kar nam zagotavlja zdravo in s tem tudi daljše življenje, zadnji podatki kažejo ravno obratno. Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade in vedno več ljudi ima težave s spanjem. Kot da bi pozabili, da so prav redna telesna aktivnost, uravnotežena in zdrava prehrana ter pravilna regeneracija po športu in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja! Kje so razlogi, da tako enostavnih in dobesedno življenjsko pomembnih pravil ljudje ne upoštevamo in se raje predajamo slabim razvadam in poležavanju? So vse zdrave navade v sodobni družbi postale prezahtevne? Se zavedamo, da si na ta način sami povzročamo bolečine, bolezni in celo zgodnejšo smrt? Si zdravega in sproščenega življenja sploh še želimo?

Kot ilustracija omenjenim vprašanjem je pomenljiva raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je na rezultatih študije 7 miljonov ljudi ugotavljala, da so glavni vzrok krvožilnih bolezni psihosocialni dejavniki. To spoznanje je bilo šok. S tem je povezana depresija in v depresiji po telesu cirkulira velika količina hormona stresa. Ti hormoni prevzamejo kontrolo nad imunostjo in povzročajo vnetni proces. In če ste pod stresom in v depresiji, je večja verjetnost, da boste zboleli za diabetesom tipa 2, ki je eden glavnih vzrokov krvožilnih bolezni. Če ste depresivni, niste motivirani za pravilno prehrano, niste motivirani za aktivnosti in vaše spanje je neuravnoteženo. To izzove motnje dnevnega bioritma in hormonov v telesu.

Gostje v omizju bodo:  prof. dr. Igor Mekjavič, prof. dr. Lea Dolenc Grošelj, prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. Bojan Knap, izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. dr. Peter Stankovič.

F3 – Odsek za tanke plasti in površine

Osnovna dejavnost odseka so raziskave in razvoj trdih zaščitnih prevlek, to so le nekaj mikrometrov debele plasti zelo trdih materialov, s katerimi orodja in strojne dele zaščitimo pred obrabo in s tem povečamo njihovo obstojnost.

F1 – Odsek za teoretično fiziko

Odsek se ukvarja s fiziko osnovnih delcev, predvsem s fenomenologijo osnovnih delcev, poenotenjem interakcij in problemom več teles, potem s fiziko trdne snovi, denimo z relaksorji, kvantnimi pikami, visokotemperaturno superprevodnostjo, nanofiziko in kompleksnimi mrežami ter s fiziko mehke snovi in biofiziko, torej s tekočimi kristali, koloidi, DNA, virusi in lipidnimi vesikli.

F5 – Odsek za fiziko trdne snovi

Odsek se ukvarja s preučevanjem novih sistemov, ki kažejo izredne lastnosti na različnih skalah: od molekulske (nanometrske) do kristalne (milimetri). Raziskovalce zanimajo predvsem njihove elektronske, optične ali pa magnetne lastnosti.

Ogled predstavitve Vprašanja o vesolju, življenju in sploh vsem iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

F2 – Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij

Odsek F2 izvaja osnovne ter aplikativne raziskave na področju atomske in jedrske fizike. V okviru odseka deluje tudi Ekološki laboratorij z  mobilno enoto ELME, ki v primeru jedrske ali radiološke nesreče pod okriljem Civilne zaščite Republike Slovenije ugotavlja prisotnost radioaktivnih snovi v okolju. Med obiskom si boste lahko ogledali vozila in opremo ELME ter sodelovali pri izvedbi osnovnih okoljskih meritvah radioaktivnosti.

CEMM – Center za elekt. mikroskopijo in mikroanalizo

Vrstični elektronski mikroskop (SEM) se uporablja predvsem za preiskovanje morfologije materialov in strukture površin, presevni elektronski mikroskop (TEM) pa raziskovalcem omogoča vpogled v notranjo zgradbo materialov na atomarnem nivoju. Uporaba namenskih detektorjev raziskovalcem omogoča določevanje kemijske sestave in dodatne analize preiskovanih materialov. V centru je zbrana tudi oprema za pripravo SEM- in TEM- vzorcev.

F4 – Odsek za tehnologijo površin

Odsek se ukvarja z obdelavo površin različnih izdelkov in polizdelkov, ki jih izdelujejo industrijski partnerji iz Slovenije in tujine. Za obdelavo materialov raziskovalci uporabljajo četrto agregatno stanje snovi, to je plinska plazma. Površine materialov analizirajo z vrhunskimi metodami za karakterizacijo površin in tankih plasti, kamor spadata predvsem rentgenska fotoelektronska spektroskopija in spektroskopija Augerjevih elektronov.

Ogled predstavitve Majhno je pomembno iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

K9 – Odsek za raziskavo sodobnih materialov

Raziskovalni program odseka je usmerjen v razvoj novih funkcionalnih keramičnih materialov na osnovi natančne kontrole njihove sinteze, ki vodi do priprave keramike, tankih plasti in delcev v področju velikosti od mikrometrskih zrn do dimenzij atomov. Z uporabo naprednih sinteznih postopkov raziskovalci pripravljajo materiale z vnaprej izbranimi funkcionalnimi lastnostmi, ki jih nadalje tudi učinkovito prilagajajo zahtevam posameznih aplikacij s področij elektronike, energetike, medicine in ekologije.

E5 – Laboratorij za odprte sisteme in mreže

Aktivnosti laboratorija so usmerjene v raziskave in razvoj omrežij naslednje generacije, telekomunikacijskih tehnologij, komponent in integriranih sistemov ter storitev in aplikacij informacijske družbe, predvsem tistih, ki zagotavljajo učinkovitejše in prodornejše uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja.

B3 – Odsek za biotehnologijo

Raziskovalci preučujejo biološke molekule mikrobiološkega, glivnega, rastlinskega in živalskega izvora za namene v humani in veterinarski medicini, za zaščito rastlin, pripravo kakovostne in varne hrane ter za varovanje okolja.

Ogled predstavitve Gradimo sodobni svet iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

F7 – Odsek za kompleksne snovi

Dejavnost odseka za kompleksne snovi obsega veliko različnih področij, od sinteze novih vrst nanomaterialov do temeljnih raziskav osnovnih eksitacij v kompleksnih sistemih. Med te vključujemo vse od nano-bioloških sistemov in biomolekul do superprevodnikov in nanožic. Eksperimentalne metode, ki jih uporabljajo raziskovalci so ustrezno zelo različne, od sintetične kemije in biomedicine do femtosekundne laserske spektroskopije in magnetometrije.

B2 – Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti

Odsek se ukvarja predvsem s temeljnimi raziskavami na področju proteinske biokemije, molekularne in celične biologije ter genetike, katerih namen je pridobivanje novih spoznanj na področju človeške in živalske patofiziologije v korist izboljšanja zdravja ljudi in živali.

K3 – Odsek za fizikalno in organsko kemijo

Na odseku se ukvarjamo z raziskavami fizikalno-kemijskih procesov na površinah trdih snovi, kot sta korozija in heterogena kataliza, ter s sintezo novih spojin. Sinergijo teh raziskav smo ustvarili na področju protikorozijske zaščite in funkcionalizacije materialov. Cilj je preučiti in pojasniti mehanizem zaščite in degradacije materialov v različnih okoljih. Tako pridobljeno znanje usmerjamo v nove raziskave in načrtovanje naprednih trajnostnih rešitev pri zaščiti materialov in razvoju novih katalizatorjev.

Ogled predstavitve Od atoma do molekule, od molekule do življenja iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

B1 – Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo

Raziskovalci preučujejo lastnosti proteaz in njihovih inhibitorjev ter mehanizme procesov, ki vodijo v programirano celično smrt in uravnavajo imunski odziv organizma, pri čemer so njihove raziskave usmerjene v razumevanje vloge proteaz v različnih patoloških procesih, kot npr. pri rakavih obolenjih, revmatoidnem artritisu in osteoartritisu ter različnih nevrodegenerativnih obolenjih. Poleg tega raziskovalci preučujejo temeljne molekularne mehanizme v bioloških sistemih na atomskem nivoju s poznavanjem in razumevanjem tridimenzionalnih struktur makromolekul in njihovih kompleksov z namenom identifikacije in validacije tarč za načrtovanje zdravil.

F9 – Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev

Z uporabo velikanskih aparatur raziskovalci raziskujejo najmanjše delce, iz katerih je sestavljen naš svet – elektrone, protone, kvarke itd. Raziskovalci tudi sodelujejo pri sestavljanju teh aparatur, simulirajo njihovo delovanje in analizirajo podatke, ki jih z njimi pridobijo.

K7 – Odsek za nanostrukturne materiale

Odsek se ukvarja s pripravo in karakterizacijo varistorske keramike, magnetnih materialov in magnetokalorikov, kvazikristalov za shranjevanje vodika ter biokompatibilnih materialov z elektrokemijskimi postopki.

Ogled predstavitve Od Higgsovega bozona do največjih izzivov sodobne družbe iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

E1 – Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko

Odsek razvija različna znanja o gibanju robotov in ljudi ter ta znanja uporabljamo v industriji, vrhunskem športu in medicini. Ta znanja in dolgoletne izkušnje raziskovalci združujejo na sodobnih tehničnih področjih, kot so napredna avtomatizacija, inteligentna in servisna robotika, ter na človeških ciljnih področjih biokibernetike in ergonomije.

Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo K1

Odsek se ukvarja z bazičnimi raziskavami na področju anorganske kemije fluora, z reševanjem ekološke in tehnološke problematike ter z izobraževanjem in popularizacijo naravoslovnih znanosti.
Šola eksperimentalne kemije deluje v okviru Odseka za anorgansko kemijo ter tehnologijo in ohranja izredno pomembne povezave inštituta s šolami, tako osnovnimi kot srednjimi, zanimanje pa je tudi v vrtcih. V obliki tečajev ali zgolj z obiski je učencem omogočeno eksperimentiranje in odkrivanje lastnosti snovi.

E8 – Odsek za tehnologije znanja

Odsek se ukvarja z metodami analize podatkov, ki omogočajo odkrivanje zanimivih vzorcev in novih znanj iz podatkov. Raziskovalci razvijajo tudi sisteme za zapis, obdelavo in uporabo tako pridobljenega znanja.

Ogled predstavitve Kjer se igrajo roboti in dogajajo čudeži iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

E9 – Odsek za inteligentne sisteme

Osnovni cilji odseka so preučevanje teoretičnih osnov inteligentnih sistemov in razvoj inteligentnih sistemov v aplikativne namene na področju inteligentnih informacijskih storitev, analize podatkov, inteligentnega preiskovanja spleta, podpore odločanju, inteligentnih agentov, govornih in jezikovnih tehnologij, inteligentnega doma, inteligentne proizvodnje in ekonomije.

K8 – Odsek za sintezo materialov

Na odseku za sintezo materialov raziskujemo materiale in njihove lastnosti ter razvijamo nove uporabne materiale. Glavne teme naših raziskav so:

• • Magnetni nanomateriali; Magneti materiali so sestavni del mnogih naprav, brez katerih si danes ne predstavljamo življenja, nahajajo se v: računalnikih, zvočnikih, radijih, televizijah, mobilnih telefonih, avtomobilih… Mi pa raziskujemo magnetne materiale nano velikosti, ki bi lahko bili primerni za uporabo v medicini, ekologiji in tehniki.
  • Fluorescenčni nanodelci, ki so zanimivi kot kontrastna sredstva v moderni medicinski diagnostiki in bio-analitiki.
  • Polprevodna keramika, ki se ji električna upornost sunkovito spremeni s temperaturo. Takšni materiali se uporabljajo za zaščito elektronskih sistemov pred pregrevanjem.

E2 – Odsek za sisteme in vodenje

Dejavnosti Odseka za sisteme in vodenje obsegajo analizo, vodenje in optimizacijo različnih sistemov in procesov. V tem okviru raziskovalci raziskujejo in razvijajo (i) nove metode in algoritme za avtomatsko vodenje, (ii) razvijajo postopke in programska orodja za podporo načrtovanju in gradnji sistemov za vodenje (iii) razvijajo specialne merilne in regulacijske module in (iv) gradijo celotne računalniško podprte sisteme za vodenje in nadzor strojev, naprav, oziroma industrijskih in drugih procesov. V dvajsetih letih obstoja je odsek za domače in tuje industrijske partnerje izvedel okrog 200 projektov.

Ogled predstavitve Ali smo (naj)pametnejši? iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

K5 – Odsek za elektronsko keramiko

Odsek se ukvarja z uporabo keramičnih materialov v elektroniki: raziskovalci pripravljajo keramične materiale in določajo strukturne ter elektro-mehanske lastnosti.

E6 – Odsek za komunikacijske sisteme

Osnovna dejavnost odseka je raziskovanje, razvoj in načrtovanje sodobnih telekomunikacijskih omrežij ter iskanje novih postopkov za vzporedno in porazdeljeno računanje in računalniške simulacije.

F6 – Odsek za plinsko elektroniko

Na odseku raziskujejo materiale in plinska stanja, ki razkrivajo svet onkraj molekul in celo atomov. Raziskave so osredotočene na znanost o plinih in plinskih razelektritvah, plazemsko nanoznanost, kemijo in elektrokemijo, plazemsko biotehnologijo in biomedicino, napredno senzoriko, elektroniko površin in kristalov, napredno vakuumsko znanost in tehnologijo. Poslanstvo oddelka je navdihniti svet z znanstvenimi odkritji in inovativnimi tehnologijami s področja plinske elektronike za boljšo prihodnost.

Ogled predstavitve Življenje v čipih, čipi za življenje iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

O2 – Odsek za znanosti o okolju

Dejavnost Odseka za znanosti o okolju je pestra in raznolika, kot je okolje samo. Prepletena je z različnimi raziskavami s področja naravoslovnih in celo družboslovnih znanosti, predvsem pa s kemijskimi, fizikalnimi, geološkimi in biološkimi, s katerimi definiramo naše okolje, družbo in človekove dejavnosti. Z raziskovalnim delom želijo raziskovalci pojasniti povezave med naravnimi procesi in človekovo dejavnostjo ter vplive te dejavnosti na zdravje ljudi in okolje.

E3 – Odsek za umetno inteligenco

Odsek izvaja raziskave in razvoj v sodelovanju z akademskimi organizacijami in podjetji doma in v tujini. Področje dela so informacijske tehnologije s poudarkom na tehnologijah umetne inteligence. Najpomembnejša področja raziskav in razvoja so: a) analiza podatkov s poudarkom na tekstovnih, spletnih, večpredstavnih in dinamičnih podatkih, b) tehnike za analizo velikih količin podatkov v realnem času, c) vizualizacija kompleksnih podatkov, č) semantične tehnologije, d) jezikovne tehnologije.

E7 – Odsek za računalniške sisteme

Odsek se ukvarja z razvojem naprednih računalniških struktur in zmogljivih algoritmov za obdelavo velikih količin podatkov ter sistemov za učinkovito interakcijo med človekom in računalnikom. Raziskovalci namenjajo pozornost tudi samopopravljivim in samoorganizirajočim sistemom, modeliranju in optimiranju kompleksnih, dinamičnih in nedeterminističnih sistemov. V okviru navedenih raziskav raziskovalci razvijajo aplikacije na področjih proizvodnje, transporta, energetike, okoljske vzdržnosti, bioinformatike, zdravja in medicine.

Ogled predstavitve Stičišče naravnega in digitalnega iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Na ICJT Milana Čopiča izvajajo usposabljanja za jedrsko elektrarno Krško in varstva pred sevanji s področji uporabe virov sevanja v industriji, medicini in raziskovani dejavnosti. Širšo javnost informirajo o delovanju jedrskih elektrarn, pridobivanju energije in ravnanju z radioaktivnimi odpadki.

Ogled predstavitve Jedrska tehnologija iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Reaktor, ki nepretrgoma in brez nesreč obratuje že več kot 50 let, igra pomembno vlogo pri razvoju jedrske tehnologije in varnostne kulture v Sloveniji. Od vsega začetka je predstavljal središčno točko, okoli katere se je razvijala moderna tehnologija in to ne samo jedrska: številni uspešni strokovnjaki na področju računalništva, informatike, energetike, varstva pred sevanjem, tehnike, itd. so s svojim delom začeli na reaktorju. Reaktor je v svetu dobro znan in ga v strokovnih krogih radi navajajo za zgled, kaj vse se da narediti tudi z majhnim raziskovalnim reaktorjem in majhnimi sredstvi. Uporablja se ga za izobraževanje, raziskave ter izdelavo izotopov.

Ogled predstavitve Jedrska tehnologija iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Odsek za reaktorsko tehniko se osredotoča na raziskave, izobraževanje, svetovanje in izvedenstvo na področju jedrske tehnike in jedrske varnosti fisijskih reaktorjev (generacije 2, 3 in 4) ter fuzijskih reaktorjev. Raziskave, s katerimi se ukvarja Odsek, spadajo v širše področje jedrske tehnike in varnosti. Interdisciplinarne raziskave povezujejo med seboj termohidravlične, trdnostne in verjetnostne varnostne analize ter eksperimentalne rezultate lastnega laboratorija THELMA. Ukvarjali pa smo se tudi z modeliranjem širjenja COVID-19 v Sloveniji.

Multidisciplinarne raziskave Odseka za znanosti o okolju se osredinjajo na prepletanje fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov, ki oblikujejo naše okolje, na človeka in njegove dejavnosti. Zato namenjamo pozornost predvsem trem sklopom raziskav: razvoju, optimizaciji in validaciji analiznih metod, študiju biogeokemijskih procesov, zaradi katerih pride do pretoka in transformacij snovi v naravi, in oceni vplivov na okolje ter oceni tveganja za zdravje ljudi in okolja zaradi človekovih posegov v naravo.

Ogled predstavitve Jedrska tehnologija iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)

Osnovne raziskave v jedrski fiziki potekajo v skupini za strukturo hadronskih sistemov. Ta skupina v laboratorijih MAMI (Mainz, Nemčija), Jefferson Lab (Newport News, ZDA) in MIT-Bates (Boston, ZDA) sodeluje pri načrtovanju, izvedbi in analizi koincidenčnih eksperimentov s polariziranimi elektronskimi žarki in polariziranimi tarčami. V laboratoriju iThemba LABS v Cape Townu v Južni Afriki smo izvedli meritve visokoenergijskih žarkov gama z detektorskim sistemom AFRODITE. Študirali smo zajetje protona pri reakciji 208Pb(p,gama)209Bi. Kot prvi na svetu smo z germanijevimi detektorji izmerili žarke gama z energijo 20 MeV in pri tem izboljšali resolucijo za več kot faktor 10 glede na prejšnje meritve.

V Laboratoriju za meritve radioaktivnosti (LMR) se ukvarjamo z razvojem novih metod v spektrometriji gama. Tako smo vpeljali izračun ploščine vrhov z več programi, ki uporabljajo različne algoritme. Iz ujemanja rezultatov lahko preverimo vpliv algoritmov na končni rezultat ter ocenimo prispevek k negotovosti rezultata zaradi uporabljenih algoritmov. Poleg tega smo vpeljali izračun števnega izkoristka iz podatkovne baze detektorja in iz lastnosti vzorca, izračun aktivnosti sevalcev z upoštevanjem vplivov koincidenčnih efektov ter izračun povprečne aktivnosti iz aktivnosti, dobljenih iz posameznih črt in njihovih negotovosti z upoštevanjem korelacij. Za določanje globinske porazdelitve radiocezija pri meritvah in-situ smo uporabili simulacije Monte Carlo za izračun celotnega spektra, ki ga nato primerjamo z izmerjenim.

Laboratorij za dozimetrične standarde (NDS) je bil v letu 2004 uradno priznan od Urada RS za meroslovje kot nosilec slovenskega nacionalnega referenčnega etalona za veličine v varstvu pred sevanji. Dejavnosti laboratorija v okviru slovenske meroslovne mreže obsegajo vzdrževanje sledljivosti etalonov in kalibracije dozimetrov, ki jih sedaj zahtevajo tudi novi predpisi za vse delavce, ki pri delu uporabljajo vire ionizirajočega sevanja. Poleg rutinskih kalibracij za zunanje naročnike se ukvarjamo z izpopolnjevanjem in širitvijo etalonov.

Laboratorij za termoluminiscenčno dozimetrijo izvaja rutinske dozimetrične storitve (osebna in okoljska dozimetrija) za zunanje naročnike in raziskave na področju detekcije sevanja.

Ogled predstavitve Jedrska tehnologija iz leta 2021, ko je Dan odprtih vrat potekal na daljavo (video)